SloChraska - Psalms - 73

73:1  {Psalm Asafov.} Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.

73:2  Jaz pa – malo da se niso spoteknile noge moje, skoraj nič, da niso izpoddrsnili koraki moji.

73:3  Zakaj zavidal sem prevzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blagostanje.

73:4  Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život.

73:5  Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge.

73:6  Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka.

73:7  Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje.

73:8  Rogajo se in hudobno govoré o zatiranju, govoré kot vzvišeni nad vse.

73:9  Proti nebu dvigajo usta in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji.

73:10  Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo.

73:11  In govoré: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?

73:12  Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo!

73:13  Res, zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,

73:14  ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. –

73:15  Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok.

73:16  Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.

73:17  Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca.

73:18  Zares, na polzka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.

73:19  Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah!

73:20  So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.

73:21  Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih,

73:22  tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.

73:23  A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo.

73:24  Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.

73:25  Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji.

73:26  Najsi peša meso moje in srce moje – skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.

73:27  Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi.

73:28  Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.