SloChraska - Hebrews - 10

10:1  Kajti ker ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki ž njimi pristopajo.

10:2  Ali bi jih sicer ne nehali darovati, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov?

10:3  A prav s temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto.

10:4  Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

10:5  Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: „Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

10:6  žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji,

10:7  tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo“.

10:8  Govoreč prej: „Žrtev in darov in žgalnih daritev in daritev za greh“ (ki se vendar darujejo po postavi) „nisi hotel in ti niso bile po volji“,

10:9  je rekel dalje: „Glej, prihajam, da izpolnim voljo tvojo“. Prvo odpravlja, da postavi drugo.

10:10  Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

10:11  In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov;

10:12  on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo

10:13  in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim.

10:14  Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

10:15  Izpričuje nam pa to tudi sveti Duh; ko je bil namreč rekel:

10:16  „To je zaveza, ki jo bom sklenil ž njim po tistih dneh“, govori Gospod: „Postave svoje dam v njih srca in v njih misli jih zapišem

10:17  in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več“.

10:18  Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

10:19  Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi,

10:20  kateri vhod nam je posvetil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je meso svoje,

10:21  in ker imamo duhovnika velikega čez hišo Božjo:

10:22  pristopimo z resničnim srcem, v popolni gotovosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni slabe vesti

10:23  in po telesu umiti s čisto vodo. Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.

10:24  In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom;

10:25  in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.

10:26  Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe,

10:27  ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike.

10:28  Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič:

10:29  koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil ž njo posvečen, in grdil Duha milosti?

10:30  Poznamo namreč njega, ki je rekel: „Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod“; in zopet: „Gospod bo sodil ljudstvo svoje“.

10:31  Strašno je pasti v roke živega Boga!

10:32  Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja,

10:33  zdaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, zdaj tesno združeni ž njimi, ki se jim je enako godilo.

10:34  Kajti tudi z jetniki ste imeli sočutje in rop imetja svojega ste z veseljem trpeli, vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.

10:35  Ne mečite torej od sebe srčne zaupnosti svoje, ki ima veliko plačilo.

10:36  Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.

10:37  Kajti „malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil.

10:38  Pravičnik moj bo pa živel iz vere“, in: „Ako se umakne, duši moji ne bode po volji“.

10:39  Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.