SloChraska - Job - 24

24:1  Zakaj ni vnaprej določil Vsemogočni sodnih rokov? in zakaj ne vidijo, kateri ga poznajo, njegovih sodnih dni?

24:2  Krivičniki prestavljajo mejnike, plenijo črede in jih sebi pasejo.

24:3  Osle sirotam odganjajo in vdovam jemljejo v zastavo vole.

24:4  Ubožce pehajo s cest, krotki, kar jih je v deželi, se morajo skrivati vsi.

24:5  Glej, kakor divji osli v pustinji hodijo ubožci na delo svoje, marljivo iščoč plena: puščava jim daje hrane za njih otroke.

24:6  Na polju žanjejo žito krivičnikovo in paberkujejo v njegovem vinogradu.

24:7  Nagi leže vso noč, ker nimajo obleke, in nimajo odeje v mrazu.

24:8  Lijak z gora jih premoči, in ker nimajo strehe, se oklepajo skalovja. –

24:9  Siroto od prsi trgajo krivičniki, in kar ima na sebi ubožec, jemljejo v zastavo. –

24:10  Goli hodijo, brez oblačila, in lačni nosijo bogatinom snope;

24:11  v njih hramih jim morajo delati olje, tlačijo v tlačilnici in žeje se suše.

24:12  Iz mesta se sliši ječanje umirajočih, in duša ranjencev vpije. A Bog tega ne šteje za nepristojnost!

24:13  Drugi pa so sovražniki svetlobe: njenih potov ne poznajo, na njenih stezah ne ostajajo.

24:14  Ob jutranjem svitu vstaja razbojnik, mori ubožca in potrebnega, in po noči je kakor tat.

24:15  In oko prešeštnikovo čaka, da nastane mrak, češ: Nobeno oko me ne zagleda, in krinko si dene na obraz.

24:16  V temi vdirajo v hiše; po dnevi se zapirajo, svetlobe ne poznajo.

24:17  Kajti najbolj črna tema jim je vsem jutro, ker vsak izmed njih je vešč grozotam črne teme.

24:18  Hiter je v teku svojem po površju vodá; njih delež je proklet na zemlji; ne hodi več po poti proti vinogradom.

24:19  Suša in vročina odpravita snežnico: enako šeol tiste, ki so grešili.

24:20  Mati pozabi takega, črvadi bo dobro teknil, ne bodo se ga več spominjali; tako bo strta kakor drevo nepravičnost

24:21  tistega, ki je plenil nerodovitno, ki ni rodila, in vdovi ničesar ni storil dobrega.

24:22  Bog pa z močjo svojo dolgo vzdržuje mogočneže; marsikateri še vstane, ko je že obupal nad življenjem.

24:23  Bog mu daje varnosti, in on se naslanja nanjo; toda oči Njegove so nad njih poti.

24:24  Stopijo visoko, a malo le, pa jih ni več; zvrnejo se, smrt jih pograbi kakor vse druge, posečeni bodo kakor dozoreli klasovi.

24:25  Ni li tako? Kdo dokaže, da lažem, in dene v nič govor moj?