SloStritar - Luke - 5

5:1  Zgodí se pa, ko ga ljudstvo obsuje, da bi poslušali besedo Božjo, pa je on stal pri jezeru Genezaretskem.

5:2  In ugleda dve ladji, da stojite ob jezeru; a ribiči so bili izšli iž njih in so izpirali mreže.

5:3  In stopivši v eno od ladij, ktera je bila Simonova, zaprosi ga, naj malo odrine od kraja; ter sede, in učil je iz ladje ljudstvo.

5:4  A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini na globoko, in vrzite mreže svoje na lov.

5:5  In odgovarjajoč Simon, reče mu: Učenik, vso noč smo se trudili, in nič nismo vjeli; ali po besedi tvojej vrgel bom mrežo.

5:6  In storivši to, zajemó veliko število rib; trgala pa jim se je mreža.

5:7  Ter pomignejo tovarišem, kteri so bili v drugej ladji, naj jim pridejo pomagat. Ter pridejo, in napolnijo obe ladji, da ste se topili.

5:8  Vidveši pa to Simon Peter, pade h kolenom Jezusovim, govoreč: Izidi od mene, ker sem človek grešnik, Gospod!

5:9  Kajti groza je bila obšla njega in vse, kteri so bili ž njim, od vlaka rib, ki so ga bili zajeli.

5:10  Ravno tako pa tudi Jakoba in Janeza, sinova Zebedejeva, ktera sta bila tovariša Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj se! odslej boš ljudí lovil.

5:11  In potegnivši ladjo h kraju, popusté vse, in odidejo za njim.

5:12  In zgodí se, ko je bil v enem mestu, in glej, mož ves v gobi; in ugledavši Jezusa, pade na obraz, in prosil ga je, govoreč: Gospod, če hočeš, moreš me očistiti.

5:13  In stegnivši roko, dotakne se ga, in reče: Hočem, očisti se! In precej je odšla goba od njega.

5:14  In on mu naroči, naj nikomur ne pové; nego pojdi, reče mu, pokaži se duhovnu, in prinesi za očiščenje svoje, kakor je ukazal Mojzes, njim za pričo.

5:15  Ali razglaševala se je le še s tem bolj govorica o njem; in stekalo se je veliko ljudstva, da bi ga poslušali, in da bi jih uzdravljal od njih bolezni.

5:16  A on je odhajal v puščave in je molil.

5:17  In zgodí se en dan, in on je učil; in sedeli so tam Farizeji in učeniki postave, kteri so bili prišli iz vseh vasi Galilejskih in Judejskih in Jeruzalema; in moč Gospodova je bila, da jih je uzdravljala.

5:18  In glej, možjé prinesó na odru človeka, kteri je bil mrtvouden, in iskali so, kako bi ga vnesli in položili pred-nj.

5:19  In ko ne najdejo, kod bi ga vnesli, za voljo ljudstva, zlezejo na streho, in skozi skodle spusté ga z odrom na sredo pred Jezusa.

5:20  In videvši njih vero, reče mu: Človek, odpuščajo ti se grehi tvoji.

5:21  Pa začnó premišljati pismarji in Farizeji, govoreč: Kdo je ta, da preklinja Boga? Kdo more odpuščati grehe, razen edini Bog!

5:22  Spoznavši pa Jezus njih misli, odgovorí in jim reče: Kaj premišljate v srcih svojih?

5:23  Kaj je laže, reči: Odpuščajo ti se grehi tvoji? ali reči: Vstani in hodi?

5:24  Da boste pa vedeli, da ima oblast sin človečji na zemlji odpuščati grehe, (reče mrtvoudnemu:) Tebi pravim, vstani in vzemi oder svoj, in pojdi na dom svoj.

5:25  In precej vstane pred njimi, in vzeme, na čemer je ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga.

5:26  In groza obide vse, in hvalili so Boga, in napolnijo se strahú, govoreč: Čudne rečí smo videli danes.

5:27  In po tem izide, in ugleda mitarja, po imenu Levija, da sedí na mitnici, in reče mu: Pojdi za menoj!

5:28  In pustivši vse, vstane in odide za njim.

5:29  In napravi mu Levij veliko pojedinjo v hiši svojej; in bila je velika množica mitarjev, in drugih, kteri so ž njimi sedeli za mizo.

5:30  In godrnjali so pismarji in Farizeji, govoreč učencem njegovim: Za kaj z mitarji in grešniki jeste in pijete?

5:31  In odgovarjajoč Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni.

5:32  Nisem prišel klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro.

5:33  A oni mu rekó: Po kaj se učenci Janezovi pogostoma postijo, in molijo, tako tudi Farizejski; tvoji pa jedó in pijejo?

5:34  On jim pa reče: Morete li storiti, da bi se svatje, dokler je ženin ž njimi, postili?

5:35  Prišli bodo pa dnevi, in ko jim se bo ženin odvzel, tedaj se bodo postili v tistih dnéh.

5:36  Pravil jim je pa tudi priliko: Nikdor zaplate od nove obleke ne prišiva na staro obleko; sicer bo tudi novo razdrl, in starej se ne prilega zaplata od nove.

5:37  In nikdor ne deva novega vina v stare mehove; sicer predere vino nove mehove, in ono se izlije, in mehovi se pokazé;

5:38  Nego novo vino se mora v nove mehove vlijati, in oboje se ohrani.

5:39  In kdor je pil staro, nikdar ne če precej novega; ker pravi: Staro je bolje.