SloChraska - Matthew - 14

14:1  V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,

14:2  ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči v njem.

14:3  Herod je bil namreč Janeza ujel in ga vklenil in posadil v ječo zaradi Herodiade, svojega brata Filipa žene.

14:4  Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti je dovoljeno imeti.

14:5  In hotel ga je umoriti, ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka.

14:6  Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu;

14:7  zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila.

14:8  Ona pa, poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika.

14:9  In kralju se užali, toda zavoljo prisege in gostov ji ukaže dati.

14:10  In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo.

14:11  In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji.

14:12  In pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokopljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu.

14:13  Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji v pust kraj, da bi bil na samem. In ko množice to zvedo, pridejo peš za njim iz mest.

14:14  In Jezus izide in ugleda veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih bolnike.

14:15  Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si kupijo živeža.

14:16  Jezus pa jim reče: Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.

14:17  Oni mu pa reko: Nimamo tu več nego pet hlebov in dve ribi.

14:18  On pa veli: Prinesite mi jih sem!

14:19  Ter ukaže množici, naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti dve ribi, pogleda v nebo in blagoslovi ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.

14:20  In jedli so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnih dvanajst košev.

14:21  Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih pet tisoč mož, brez žen in otrok.

14:22  In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa medtem razpusti množice.

14:23  In razpustivši množice, odide sam posebe na goro molit. Ko pa nastane noč, je bil tu sam.

14:24  Ladja pa je plula že sredi morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil nasproten.

14:25  Ob četrti straži po noči pa odide Jezus k njim, hodeč po morju.

14:26  In ko ga učenci ugledajo hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen je! in od strahu zakriče.

14:27  Jezus pa jih takoj ogovori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se!

14:28  Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi.

14:29  On pa veli: Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da pride k Jezusu.

14:30  Ko pa vidi, da je veter močan, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije, rekoč: Gospod, otmi me!

14:31  Jezus pa precej iztegne roko in ga prime ter mu reče: Malovernež, čemu si dvomil?

14:32  In ko stopita v ladjo, veter utihne.

14:33  Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo, govoreč: Resnično si Sin Božji!

14:34  In se prepeljejo in pristanejo v Genezaretu.

14:35  In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnike

14:36  in ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.