SloChraska - Job - 29

29:1  In Job je nadaljeval govor svoj in rekel:

29:2  O da bi bil še kakor v nekdanjih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,

29:3  ko mi je svetilnica njegova sijala nad glavo in ko sem pri njegovi luči hodil po temi;

29:4  kakor sem bil v dneh zrelosti svoje, ko je bilo prijateljstvo Božje nad šatorom mojim,

29:5  ko je bil še Vsemogočni z menoj, otroci moji okoli mene;

29:6  ko sem si umival noge v smetani in je skala poleg mene izlivala potoke olja!

29:7  Ko sem šel skozi vrata v mesto, stol svoj si postavil na ulici,

29:8  mladeniči so me videli in se skrili, in starci so se vzdignili in stali,

29:9  knezi so zadrževali besede, položivši roko na usta svoja,

29:10  plemenitnikov glas je onemel in jezik se jim je k nebesu prilepil.

29:11  Ker ko je uho slišalo o meni, je blagrovalo mene, in ko me je oko videlo, je pričalo zame.

29:12  Zakaj otel sem ubožca, ki je vpil za pomoč, in siroto, ki ji ni bilo pomočnika.

29:13  Blagoslov tistega, ki bi bil skoro poginil, je prišel nadme, in srce vdove sem spravil v radostno petje.

29:14  Oblačil sem pravičnost – bila mi je v obleko, in gorečnost za pravico mi je bila kakor plašč in venec.

29:15  Slepcu sem bil oko in noga hromcu.

29:16  Oče sem bil potrebnim in pravdo tistega, ki ga nisem poznal, sem preiskoval.

29:17  Strl sem nepravičniku kočnike in zobom njegovim sem iztrgal plen.

29:18  Zato sem dejal: V gnezdu svojem bom umrl in pomnožim kakor pesek dni svoje.

29:19  Korenina moja se bo raztezala kraj vode in rosa bo nočevala na mojem vejevju;

29:20  slava moja ostane vedno nova pri meni in lok moj se bo pomlajeval v roki moji.

29:21  Mene so poslušali in čakali in molče na uho vlekli moj svet.

29:22  Po mojih besedah ni nihče govoril, in govorjenje moje je nanje kapljalo.

29:23  Čakali so me kakor dežja in odpirali usta svoja kakor zemlja, hrepeneč po poznem dežju.

29:24  Nasmehljaval sem se jim, kadar so obupavali, in svetlobe obličja mojega niso mogli omračiti.

29:25  Rad sem krenil na pot k njim in sedel kot glava, in stoloval sem pri njih kakor kralj med vojsko, kot tisti, ki tolaži žalujoče.