SloStritar - Matthew - 14

14:1  V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,

14:2  Ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in za to dela čudeže.

14:3  Kajti Herod je bil Janeza vjel in ga vklenil in posadil v ječo, za voljo Herodijade, svojega brata Filipa žene.

14:4  Kajti Janez mu je djal: Ni ti dovoljeno nje imeti.

14:5  In hotel ga je umoriti; ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za preroka.

14:6  Ko je bil pa Herodovega rojstva dan, plesala je po sredi Herodijadina hči, in ugodila je Herodu.

14:7  Za to jej s prisego obreče dati, karkoli bi prosila.

14:8  Ona pa, naučena od matere svoje: Daj mi, reče, tu v skledi glavo Janeza Krstnika.

14:9  In kralju se užali. Pa za voljo prisege in gostov jej ukaže dati.

14:10  In pošlje, in odseka Janezu v ječi glavo.

14:11  Ter prinesó glavo njegovo v skledi, in dadó jo dekletu; in nese jo materi svojej.

14:12  In prišedši učenci njegovi, vzemó truplo in ga pokopljejo; ter pridejo in sporočé Jezusu.

14:13  In slišavši to Jezus, odrine odtod na ladji posebej na samoten kraj. In ko ljudstvo to sliši, odidejo peš za njim iz mest.

14:14  In Jezus izide in ugleda mnogo ljudstva; in zasmilijo mu se, ter uzdravi njih bolnike.

14:15  Ko se je pa zvečerilo, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten, in ura uže pozna; razpusti ljudstvo, da odidejo v vasí in si kupijo živeža.

14:16  Jezus jim pa reče: Ni jim treba oditi; dajte jim vi jesti.

14:17  Oni mu pa rekó: Nimamo več tu nego pet hlebov in dve ribi,

14:18  On pa reče: Prinesite jih sem!

14:19  Ter ukaže ljudstvu, naj sedejo po travi, in vzeme petere hlebe in tisti dve ribi, in pogledavši na nebo, blagoslovi; ter prelomi in dá hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.

14:20  In jedli so vsi, in nasitili so se; in pobrali so ostanke koscev, dvanajst košev polnih.

14:21  Bilo jih je pa, kteri so jedli, kakih pet tisoči móž, brez žen in otrók.

14:22  In precej prisili Jezus učence svoje, naj stopijo v ladjo, in gredó naprej na drugo stran, dokler ne razpustí ljudstva.

14:23  In razpustivši ljudstvo, odide sam posebej na goro molit. Ko se je pa zvečerilo, bil je sam tu.

14:24  Ladja je bila pa uže sredi morja, in valovi so jo metali; kajti bil je veter nasproti.

14:25  O četrtej straži po noči pa odide Jezus k njim, hodé po morji.

14:26  In ko ga učenci ugledajo, da hodi po morji, ustrašijo se in rekó: Prikazen je! in od strahu zakričé.

14:27  Jezus jih pa precej ogovorí, in reče: Bodite srčni! Jaz sem; ne bojte se.

14:28  Peter mu pa odgovorí in reče: Gospod! če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi pò vodi.

14:29  On pa reče: Pridi! In stopivši Peter iz ladje, hodil je po vodi, da pride k Jezusu.

14:30  Ko pa vidi, da je veter močán, uplaši se; in ko se začne potapljati, zavpije, govoreč; Gospod, otmi me!

14:31  Jezus pa precej stegne roko in ga prime, ter mu reče: Maloverni! po kaj si dvomil?

14:32  In ko stopita v ladjo, veter utihne.

14:33  Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo, ter mu se poklonijo, govoreč: Resnično si sin Božji!

14:34  In prepeljavši se, pridejo v zemljo Genezaretsko.

14:35  In ko ga tega kraja možjé spoznajo, pošljejo po vsej tistej okolici; in prinesó mu vse bolnike.

14:36  In prosili so ga, da bi se le robú obleke njegove dotaknili. In kterikoli so se dotaknili, ozdraveli so.