SloStritar - Matthew - 13

13:1  Tisti dan je pa izšel Jezus iz hiše, in sedel je pri morji.

13:2  In zbere se pri njem mnogo naroda, toliko, da stopi v ladjo in sede; in vse ljudstvo je stalo na bregu.

13:3  In pripoveda jim v prilikah mnogo, govoreč: Glej, izšel je sejalec sejat.

13:4  In ko je sejal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tice in so ga pozobale.

13:5  Drugo je pa padlo na skalnata tla, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.

13:6  Ko je pa vzšlo solnce, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je.

13:7  Drugo je pa padlo v trnje; in trnje je zraslo in ga udušilo.

13:8  Drugo je pa padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, nekaj po sto, nekaj pa po šestdeset, a nekaj po trideset.

13:9  Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

13:10  Pa pristopijo učenci in mu rekó: Za kaj jim v prilikah govoriš?

13:11  On pa odgovorí in jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.

13:12  Kajti kdor ima, dalo mu se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima.

13:13  Za to vam govorim v prilikah, ker tisti, kteri vidijo, ne vidijo, in tisti, kteri slišijo, ne slišijo, in ne umejo.

13:14  In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaija, ktero pravi: "S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste videli.

13:15  Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in očí svoje so zatisnili: da ne bi kedaj z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih ozdravil."

13:16  Blagor pa vašim očém, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo.

13:17  Kajti resnično vam pravim, da so mnogi preroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.

13:18  Čujte torej vi priliko o sejalcu!

13:19  Vsakemu, kdor besedo o kraljestvu sliši, pa je ne ume, pride hudoba, in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste.

13:20  Ki je pa posejan na skalnatih tléh, ta je, kdor besedo sliši in jo precej z veseljem sprejema;

13:21  Ali nima korenine v sebi, nego je nestanoviten. Ko pa nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšuje se precej.

13:22  Ki je pa posejan v trnji, ta je, kdor besedo sliši; ali skrb tega svetá in ničemurnost bogastva uduší besedo, in brez sadú ostane.

13:23  Ki je pa posejan na dobro zemljo, ta je, kdor besedo sliši in umé; kdor torej rodí sad, in donaša nekteri po sto, nekteri pa po šestdeset, a nekteri po trideset.

13:24  Predloží jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je posejal dobro seme na njivi svojej.

13:25  Ko so pa ljudjé spali, prišel je njegov sovražnik, in posejal je kukolj po pšenici, in odšel.

13:26  Ko je pa zrastla trava in je donesla sad, pokaže se tudi kukolj.

13:27  Pa pridejo hišnega gospodarja hlapci in mu rekó: Gospod! nisi li dobrega semena posejal na svojej njivi? Odkod se je pa vzel kukolj?

13:28  On jim pa reče: Sovražnik človek je to storil. Hlapci mu pa rekó: Hočeš li, da gremo in ga izplevemo?

13:29  On pa reče: Ne! da ne bi kedaj, trgaje kukolj, izrovali ž njim vred pšenice.

13:30  Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve; in v čas žetve porečem koscem: Poberite najprej kukolj, in povežite ga v snope, da ga sežgem; pšenico pa spravite v žitnico mojo.

13:31  Predloží jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno gorušičnemu zrnu, ktero je človek vzel, in posejal na njivi svojej,

13:32  Ktero je res najdrobneje od vseh semen: kedar pa zraste, veče je od zelišč, in postane drevo, da prileté tice nebeške in se nastanjujejo po vejah njegovih.

13:33  Pové jim drugo priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela in primesila trem mericam moke, dokler se vse ne skvasi.

13:34  Vse to je govoril Jezus ljudém v prilikah, in brez prilike jim ni govoril;

13:35  Da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kteri pravi: "V prilikah bom odprl usta svoja; pripovedal bom skrivnosti od začetka sveta."

13:36  Tedaj razpustí Jezus ljudstvo, in pride domú. Pa pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Razloži nam priliko o kukolji na njivi.

13:37  On pa odgovorí in jim reče: Sejalec dobrega semena je sin človečji.

13:38  Njiva je pa svet; a dobro seme, ti so sinovi kraljestva; kukolj so pa sinovi hudobije.

13:39  Sovražnik, kteri ga je posejal, je hudič; žetev je pa konec svetá; a kosci so angelji.

13:40  Kakor se torej kukolj pobira, in v ognji sežiga, tako bo na koncu tega sveta.

13:41  Sin človečji bo poslal angelje svoje, in pobrali bodo vsa puhujšanja iz kraljestva njegovega in tiste, kteri delajo krivico,

13:42  In vrgli jih bodo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmí.

13:43  Tedaj se bodo zasvetili pravični kakor solnce v svojega očeta kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

13:44  Zopet je nebeško kraljestvo podobno skritemu zakladu na polji, kterega je človek našel in skril; in od veselja svojega je šel in je prodal vse, kar je imel, in kupil je tisto polje.

13:45  Zopet je nebeško kraljestvo podobno človeku kupcu, kteri je iskal lepih biserjev.

13:46  In ko je našel en dragocen biser, šel je, prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

13:47  Zopet je nebeško kraljestvo podobno saku, kteri se je vrgel v morje, in je zajel od vsakega rodú.

13:48  In ko se je napolnil, izvlekli so ga na kraj in so sedli, in kar je bilo dobro, pobrali so v posode, a kar je bilo slabo, vrgli so proč.

13:49  Tako bo na koncu sveta. Angelji pojdejo, in odločili bodo hudobne izsred pravičnih.

13:50  In vrgli jih bodo v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmí.

13:51  Jezus jim reče: Ste li vse to umeli? Rekó mu: Dà, Gospod!

13:52  On jim pa reče: Za to je vsak pismar, kteri se je naučil kraljestva nebeškega, podoben človeku gospodarju, kteri prinaša iz zaklada svojega novo in staro.

13:53  In zgodí se, ko Jezus te prilike končá, odide odtod.

13:54  In prišedši v domovino svojo, učil je v njih shajališči, da so se zavzemali in so govorili: Odkod temu ta modrost in močí?

13:55  Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija, in bratje njegovi Jakob in Judej in Simon in Juda?

13:56  In niso li vse sestre njegove pri nas? Odkod torej temu vse to?

13:57  In pohujševali so se nad njim. Jezus jim pa reče: Prerok ni brez častí, razen v domovini svojej, in na domu svojem.

13:58  In ni storil ondej mnogo čudežev, za voljo njih nevere.