SloKJV - Luke - 4

4:1  In Jezus se je poln Svetega Duha vrnil od Jordana in po Duhu je bil voden v divjino

4:2  in štirideset dni je bil skušan od hudiča. In v tistih dneh ni ničesar jedel, in ko so se končali, je bil potem lačen.

4:3  In hudič mu je rekel: „Če si Božji Sin, ukaži temu kamnu, da naj postane kruh.“

4:4  § In Jezus mu je odgovoril, rekoč: „Pisano je: ‚Da človek ne bo živel samo od kruha, temveč od vsake Božje besede.‘“

4:5  In hudič, ki ga je vzel gor na visoko goro, mu je v trenutku časa pokazal vsa kraljestva sveta.

4:6  In hudič mu je rekel: „Vso to oblast hočem predati tebi in njihovo slavo, kajti ta mi je izročena in dam jo komurkoli hočem.

4:7  Če me torej hočeš oboževati, bo vsa tvoja.“

4:8  § Jezus pa je odgovoril in mu rekel: „Spravi se za menoj, Satan, kajti pisano je: ‚Gospoda, svojega Boga, obožuj in njemu samemu služi.‘“

4:9  In odvedel ga je v Jeruzalem in ga postavil na vrh templja ter mu rekel: „Če si Božji Sin, vrzi sebe od tukaj dol,

4:10  kajti pisano je: ‚Svojim angelom bo zate naročil, da te varujejo

4:11  in na svojih rokah te bodo prenašali, da se ne bi kadarkoli s svojo nogo treščil ob kamen.‘“

4:12  Jezus pa mu odgovori in reče: „Rečeno je: ‚Ne boš skušal Gospoda, svojega Boga.‘“

4:13  In ko je hudič končal vse skušnjave, je za nekaj časa odšel od njega.

4:14  In Jezus se je v moči Duha vrnil v Galilejo in tam je šel slôves o njem naokoli po vsem področju.

4:15  In učil je v njihovih sinagogah in od vseh je bil proslavljen.

4:16  In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzgojen in kakor je bila njegova navada, je na sábatni dan odšel v sinagogo in vstal, da bi bral.

4:17  In izročena mu je bila knjiga preroka Izaija. In ko je odprl knjigo, je našel mesto, kjer je bilo zapisano:

4:18  „Gospodov Duh je nad menoj, ker me je mazilil, da oznanim evangelij revnim. Poslal me je, da ozdravim zlomljene v srcu, da oznanim jetnikom osvoboditev in slepim okrevanje vida, da izpustim na prostost te, ki so ranjeni,

4:19  da oznanim sprejemljivo leto Gospodovo.“

4:20  In zaprl je knjigo in jo dal nazaj služitelju ter se usedel. In oči vseh, ki so bili v sinagogi, so bile uprte vanj.

4:21  In pričel jim je govoriti: „Ta dan se je to pismo izpolnilo v vaših ušesih.“

4:22  In vsi so očitno pričevali zanj ter se čudili ob milostnih besedah, ki so izvirale iz njegovih ust. In rekli so: „Ali ni to Jožefov sin?“

4:23  Rekel jim je: „Zagotovo mi boste povedali ta pregovor: ‚Zdravnik, ozdravi sebe.‘ Karkoli smo slišali, da je bilo storjeno v Kafarnáumu, prav tako stôri tukaj, v svoji deželi.“

4:24  In rekel je: „Resnično, povem vam: ‚Noben prerok ni sprejet v svoji lastni deželi.‘

4:25  Toda povem vam po resnici, mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, ko je bila velika lakota po vsej celotni deželi,

4:26  toda k nobeni izmed njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto, mesto na Sidónskem, k ženski, ki je bila vdova.

4:27  In v času preroka Elizeja je bilo v Izraelu mnogo gobavcev. In nobeden izmed njih ni bil očiščen, razen Sirca Naamána.“

4:28  In ko so vsi ti v sinagogi slišali te besede, so bili izpolnjeni z besom

4:29  in vstali so, ter ga pahnili iz mesta in ga odvedli na skalno strmino hriba, na katerem je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi ga lahko z glavo naprej vrgli dol.

4:30  Toda šel je skozi njihovo sredo in odšel svojo pot

4:31  in prišel dol v Kafarnáum, mesto v Galileji ter jih na sábatne dneve učil.

4:32  In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti njegova beseda je bila z oblastjo.

4:33  In v sinagogi je bil človek, ki je imel duha nečistega hudiča in z močnim glasom je zakričal,

4:34  rekoč: „Pusti nas pri miru, kaj imamo s teboj, ti Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas uničiš? Poznam te kdo si; Sveti od Boga.“

4:35  Jezus pa ga je oštel, rekoč: „Umolkni in pridi ven iz njega.“ In ko ga je hudič vrgel na sredo, je prišel iz njega in ga ni poškodoval.

4:36  In vsi so bili osupli in med seboj so govorili, rekoč: „Kakšna beseda je to! Kajti z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in ti pridejo ven.“

4:37  In njegov slôves je šel naokoli v vsak kraj te dežele.

4:38  In vstal je iz sinagoge ter vstopil v Simonovo hišo. In Simonova tašča je bila prevzeta z veliko vročico in oni so ga zaradi nje rotili.

4:39  In stopil je poleg nje in oštel vročico in ta jo je zapustila in takoj je vstala ter jim služila.

4:40  Torej ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli kogarkoli bolnega z raznimi boleznimi, te pripeljali k njemu in na vsakogar izmed njih je položil svoji roki ter jih ozdravil.

4:41  In tudi hudiči so izhajali iz mnogih, kričali in govorili: „Ti si Kristus, Božji Sin.“ In ko jih je ukoril, jim ni dovolil govoriti, kajti vedeli so, da je bil on Kristus.

4:42  In ko je bil dan, se je odpravil in odšel na zapuščen kraj in množica ga je iskala in prišla k njemu in ga zadržala, da ne bi odšel od njih.

4:43  Rekel jim je: „Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, kajti zato sem poslan.“

4:44  In oznanjal je po galilejskih sinagogah.