SloKJV - Luke - 7

7:1  Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi, je vstopil v Kafarnáum.

7:2  Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt.

7:3  Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika.

7:4  Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: „Vreden je bil, da bi to storil zanj,

7:5  kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.“

7:6  Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: „Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho,

7:7  zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.

7:8  Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu rečem: ‚Pojdi,‘ in gre, in drugemu: ‚Pridi‘ in pride, in svojemu služabniku: ‚Naredi to,‘ in to stori.“

7:9  Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: „Povem vam: ‚Nisem našel tako velike vere, niti v Izraelu ne.‘“

7:10  § In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega.

7:11  § Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi.

7:12  Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnešen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta.

7:13  Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: „Ne jokaj.“

7:14  Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra, in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: „Mladenič, rečem ti: ‚Vstani.‘“

7:15  In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in pričel govoriti. In izročil ga je njegovi materi.

7:16  Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi.

7:17  In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju.

7:18  In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh.

7:19  § In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: „Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?“

7:20  Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: „Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ‚Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‘“

7:21  In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid.

7:22  Potem jima Jezus odgovori in reče: „Pojdita svojo pot in povejta Janezu kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim je oznanjen evangelij.

7:23  In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.“

7:24  In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici pričel govoriti glede Janeza: „Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom?

7:25  Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so v kraljevih dvorih.

7:26  Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka.

7:27  To je on, o katerem je pisano: ‚Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‘

7:28  Kajti povem vam: ‚Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‘“

7:29  In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom.

7:30  Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili nasvet Boga, sami zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti.

7:31  § In Gospod je rekel: „S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni?

7:32  Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ‚Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‘

7:33  Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ‚Hudiča ima.‘

7:34  Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ‚Glejte požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‘

7:35  Toda modrost je bila opravičena po vseh svojih otrocih.“

7:36  Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu.

7:37  In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila

7:38  ter jokajoč pristopila k njegovim stopalom za njim in njegova stopala pričela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala in jih mazilila z mazilom.

7:39  Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: „Če bi bil ta človek prerok, bi vedel kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.“

7:40  In Jezus mu odgovori ter reče: „Simon, nekaj ti imam povedati.“ On pa reče: „Učitelj, povej.“

7:41  „Bil je neki upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.

7:42  In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?“

7:43  Simon je odgovoril in rekel: „Domnevam, da tisti, kateremu je več odpustil.“ On pa mu je rekel: „Pravilno si presodil.“

7:44  In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: „Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave.

7:45  Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal.

7:46  Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom.

7:47  Zato ti pravim: ‚Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni,‘ kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.“

7:48  Njej pa je rekel: „Tvoji grehi so odpuščeni.“

7:49  In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: „Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?“

7:50  In ženski je rekel: „Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.“