SloKJV - Luke - 20

20:1  In pripetilo se je, da so na enega izmed tistih dni, ko je v templju učil ljudi in oznanjal evangelij, prišli nad njega visoki duhovniki in pisarji s starešinami

20:2  in mu spregovorili, rekoč: „Povej nam, s kakšno oblastjo delaš te stvari? Ali kdo je tisti, ki ti je dal to oblast?“

20:3  In odgovoril je ter jim rekel: „Tudi jaz vas bom vprašal eno stvar in odgovorite mi:

20:4  ‚Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi?‘“

20:5  Oni pa so razpravljali med seboj, rekoč: „Če bomo rekli: ‚Iz nebes,‘ bo rekel: ‚Zakaj mu potem niste verjeli?‘

20:6  Toda če rečemo: ‚Od ljudi,‘ nas bodo vsi ljudje kamnali, kajti pregovorjeni so, da je bil Janez prerok.“

20:7  In odgovorili so, da ne morejo povedati od kod je bil.

20:8  In Jezus jim je rekel: „Niti vam jaz ne povem s kakšno oblastjo delam te stvari.“

20:9  Potem je pričel ljudem govoriti to prispodobo: „Neki človek je zasadil vinograd in ga prepustil poljedelcem ter za dolgo časa odšel v daljno deželo.

20:10  Ob primernem obdobju pa je poslal k poljedelcem služabnika, da bi mu lahko dali od sadu vinograda, toda poljedelci so ga pretepli in ga odposlali praznega.

20:11  On pa je ponovno poslal drugega služabnika in tudi njega so pretepli in sramotno ravnali z njim ter ga odposlali praznega.

20:12  Pa je ponovno poslal tretjega in tudi njega so ranili ter ga vrgli ven.

20:13  Potem je gospodar vinograda rekel: ‚Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina. Ko ga bodo videli, ga bodo mogoče spoštovali.‘

20:14  Toda, ko so ga poljedelci zagledali, so med seboj razpravljali, rekoč: ‚Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, da bo dediščina lahko naša.‘

20:15  Tako so ga vrgli iz vinograda in ga ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda?

20:16  Prišel bo in uničil te poljedelce, vinograd pa bo dal drugim.“ Ko pa so to slišali, so rekli: „Bog ne daj.“

20:17  On pa jih je pogledal in rekel: „Kaj je torej to, kar je pisano: ‚Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu?‘

20:18  Kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit, toda na kogarkoli bo ta padel, ga bo zmlel v prah.‘“

20:19  In visoki duhovniki ter pisarji so skušali to isto uro položiti roke nanj; bali pa so se ljudi, kajti zaznali so, da je to prispodobo govoril proti njim.

20:20  In opazovali so ga ter poslali oglednike, ki naj bi se hlinili [za] pravične može, da bi ga lahko prijeli za njegove besede, da bi ga tako lahko izročili voditeljevi moči in oblasti.

20:21  In vprašali so ga, rekoč: „Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš, niti ne sprejemaš zunanjega videza kogarkoli, temveč resnično učiš Božjo pot:

20:22  ‚Ali je za nas zakonito, da dajemo cesarju davek ali ne?‘“

20:23  Vendar je zaznal njihovo prebrisanost in jim rekel: „Zakaj me skušate?

20:24  Pokažite mi kovanec. Čigavo podobo in napis ima?“ Odgovorili so in rekli: „Cesarjevo.“

20:25  In rekel jim je: „Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.“

20:26  In pred ljudmi ga niso mogli prijeti zaradi njegovih besed in čudili so se ob njegovem odgovoru in molčali.

20:27  Potem so prišli k njemu nekateri izmed saducejev, ki so zanikali, da obstaja kakršnokoli vstajenje in vprašali so ga,

20:28  rekoč: „Učitelj, Mojzes nam je napisal: ‚Če komu umre brat, ki ima ženo in umre brez otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi potomca.

20:29  Bilo je torej sedem bratov in prvi je vzel ženo ter umrl brez otrok.

20:30  § In drugi jo je vzel za ženo ter umrl brez otrok.

20:31  In vzel jo je tretji in na podoben način tudi sedmi, pa niso zapustili otrok in so umrli.

20:32  Zadnja izmed vseh je umrla tudi ženska.

20:33  Čigava žena od teh bo torej ob vstajenju? Kajti sedem jo je imelo za ženo.‘“

20:34  Jezus jim odgovori in reče: „Otroci tega sveta se poročajo in so dane v zakon,

20:35  toda tisti, ki bodo vredni, da dosežejo oni svet in vstajenje od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon

20:36  niti ne morejo več umreti, kajti enaki so angelom in so Božji otroci, saj so otroci vstajenja.

20:37  Torej, da so bili mrtvi obujeni, je pokazal celó Mojzes pri grmu, ko je imenoval Gospoda ‚Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘

20:38  Kajti on ni Bog mrtvih, temveč živih, kajti njemu vsi živijo.“

20:39  Tedaj so nekateri izmed pisarjev odgovorili ter rekli: „Učitelj, dobro si povedal.“

20:40  Nató pa se ga niso drznili vprašati nobenega vprašanja več.

20:41  In rekel jim je: „Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin?

20:42  In sam David pravi v knjigi Psalmov: ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sedi na mojo desnico,

20:43  dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‘‘

20:44  David ga torej kliče Gospod, kako je potem on njegov sin?“

20:45  Potem je pred občinstvom vseh ljudi svojim učencem rekel:

20:46  „Pazite se pisarjev, ki želijo hoditi v dolgih svečanih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih in najvišje sedeže v sinagogah ter vodilna mesta na praznovanjih,

20:47  ki vdovam požirajo hiše in zaradi lepšega delajo dolge molitve; isti bodo prejeli večje prekletstvo.“