SloKJV - Psalms - 102

102:1  Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe.

102:2  Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.

102:3  Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.

102:4  Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.

102:5  Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo.

102:6  Podoben sem pelikanu iz divjine, podoben sem sovi v puščavi.

102:7  Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.

102:8  Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.

102:9  Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,

102:10  zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.

102:11  Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.

102:12  Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.

102:13  Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.

102:14  Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.

102:15  Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.

102:16  Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.

102:17  Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.

102:18  To bo zapisano za prihajajoči rod in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.

102:19  Kajti on gleda dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,

102:20  da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt,

102:21  da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,

102:22  ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.

102:23  Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal moje dneve.

102:24  Rekel sem: „Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni, tvoja leta so skozi vse rodove.“

102:25  Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.

102:26  Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsi izmed njih se bodo postarali kakor obleka, spremenil jih boš kakor suknjo in bodo spremenjeni,

102:27  toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.

102:28  Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.