SloKJV - Deuteronomy - 32

32:1  „Pazljivo prisluhni, oh ti nebesni svod, jaz pa bom govoril in sliši, oh zemlja, besede mojih ust.

32:2  Moj nauk bo kapljal kakor dež, moj govor bo rosil kakor rosa, kakor dežek na nežno zelišče in kakor nalivi na travo,

32:3  ker bom razglašal Gospodovo ime. Veličino pripišite našemu Bogu.

32:4  On je Skala, njegovo delo je popolno, kajti vse njegove poti so sodba. Bog resnice in brez krivičnosti, pravičen in iskren je on.

32:5  Izpridili so se, njihov madež ni madež njegovih otrok. Sprevržen in sprijen rod so.

32:6  Ali tako poplačate Gospodu, oh nespametno in ne-modro ljudstvo? Mar ni on tvoj oče, ki te je kupil? Mar te ni on naredil in te postavil?

32:7  Spomnite se dni od davnine, preudarite leta mnogih rodov. Vprašajte svojega očeta in vam bo pokazal, svoje starešine in ti bodo povedali.

32:8  Ko je Najvišji narodom razdelil njihovo dediščino, ko je ločil Adamove sinove, je ljudstvu postavil meje, glede na število Izraelovih otrok.

32:9  Kajti Gospodov delež je njegovo ljudstvo; Jakob je žreb njegove dediščine.

32:10  Našel ga je v zapuščeni deželi in v opustošeni, tuleči divjini. Vodil ga je naokrog, poučeval ga je, ga varoval kakor punčico svojega očesa.

32:11  Kakor orlica vzpodbuja svoje gnezdo, frfota nad svojimi mladiči, široko razširja svoje peruti, jih jemlje in nosi na svojih perutih,

32:12  tako ga je Gospod sam vodil in tam z njim ni bilo tujega boga.

32:13  Dal mu je jahati na visokih krajih zemlje, da bi lahko jedel donos od polj in storil mu je, da sesa med iz skale in olje iz kremenčeve skale,

32:14  maslo goveda in mleko ovc, s tolščo jagnjet in ovni bašánske pasme in koze, z najbogatejšo notranjostjo zrna in pil si čisto kri grozdnih jagod.

32:15  Toda Ješurún se je odebelil in brcal. Postal si debel, postal si gost, pokrit si z maščobo. Potem je zapustil Boga, ki ga je naredil in preziral Skalo rešitve svoje duše.

32:16  S tujimi bogovi so ga dražili do ljubosumnosti, z ogabnostmi so ga izzivali k jezi.

32:17  Žrtvovali so hudičem, ne pa Bogu, bogovom, ki jih niso poznali, novim bogovom, ki so se na novo pojavili, katerih se vaši očetje niso bali.

32:18  Nisi mislil na Skalo, ki te je spočela in pozabil si Boga, ki te je oblikoval.

32:19  Ko je Gospod to videl, jih je zaničeval, ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere jezili.

32:20  Rekel je: ‚Svoj obraz bom skril pred njimi, videl bom kakšen bo njihov konec, kajti zelo kljubovalen rod so, otroci, v katerih ni vere.

32:21  Ganili so me do ljubosumja s tem, kar ni Bog; s svojimi ničevostmi so me izzivali k jezi. Do ljubosumja jih bom ganil s tistimi, ki niso ljudstvo; k jezi jih bom izzival z nespametnim narodom.

32:22  Kajti v moji jezi je vžgan ogenj in gorel bo do najnižjega pekla in použil bo zemljo z njenim bogastvom in vžgal bo temelje gora.

32:23  Nanje bom nakopičil vragolije, nanje bom poslal svoje puščice.

32:24  Izčrpani bodo z lakoto in požrti z gorečo vročino in z grenkim uničenjem. Nadnje bom poslal tudi zobe zveri, s strupom kač, [ki se plazijo po] prahu.

32:25  Meč zunaj in strahota znotraj bo uničila tako mladeniča kot devico, tudi dojenčka z možem sivih las.‘

32:26  Rekel sem: ‚Razkropil jih bom v kote in storil bom, da spomin nanje zbledi med ljudmi.

32:27  Mar ni bilo, da sem se bal sovražnikovega besa, da se ne bi njihovi nasprotniki čudno obnašali in da ne bi rekli: ‚Naša roka je visoko in Gospod ni storil vsega tega.‘‘

32:28  Kajti oni so narod brez preudarnosti, niti ni nobenega razumevanja v njih.

32:29  Oh, da bi bili modri, da bi to razumeli, da bi preudarili svoj zadnji konec!

32:30  Kako naj jih eden prežene tisoč in dva pripravita deset tisoč da bežijo, razen, da jih je njihova Skala prodala in jih je Gospod izročil?

32:31  Kajti njihova skala ni kakor naša Skala, celo sami naši sovražniki so sodniki.

32:32  Kajti njihova trta je iz sódomske trte in iz gomórskih polj. Njihovo grozdje je grozdje žolča, njihovi grozdi so grenki.

32:33  Njihovo vino je strup zmajev in krut strup kober.

32:34  Mar ni to prihranjeno v shrambi z menoj in zapečateno med mojimi zakladi?

32:35  Meni pripada maščevanje in povračilo. Njihovo stopalo bo zdrsnilo ob pravem času, kajti dan njihove katastrofe je pri roki in stvari, ki bodo prišle nadnje, hitijo.

32:36  Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se pokesal zaradi svojih služabnikov, ko vidi, da je njihova moč odšla in tam ni nikogar zaprtega ali preostalega.

32:37  Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi, njihova skala, v katero so zaupali,

32:38  ki so jedli tolščo svojih klavnih daritev in pili vino svojih pitnih daritev? Naj vstanejo in vam pomagajo in bodo vaša zaščita.

32:39  Poglej sedaj, da sem jaz, celó jaz sam in tukaj ni boga z menoj. Jaz ubijam in jaz oživljam; jaz ranim in jaz ozdravljam. Niti tam ni nobenega, ki lahko osvobodi iz moje roke.

32:40  Kajti svojo roko dvignem do neba in rečem: ‚Jaz živim na veke.‘

32:41  Če nabrusim svoj lesketajoči meč in moja roka zgrabi sodbo, bom povrnil maščevanje svojim sovražnikom in nagradil tiste, ki me sovražijo.

32:42  Svoje puščice bom opijanil s krvjo in moj meč bo žrl meso in to s krvjo umorjenih in ujetnikov, od začetka maščevanj nad sovražnikom.‘

32:43  Veselite se, oh vi narodi, s svojim ljudstvo, kajti maščeval bo kri svojih služabnikov in usmiljen bo do svoje dežele in do svojega ljudstva.“

32:44  Mojzes je prišel in vse besede te pesmi spregovoril v ušesa ljudstva, on in Nunov sin Hošéa

32:45  Mojzes je končal govorjenje vseh teh besed vsemu Izraelu

32:46  in jim rekel: „Nastavite vaša srca k vsem besedam, ki jih ta dan pričujem med vami, katere boste zapovedali vašim otrokom, da jih obeležujejo, da jih storijo, vse besede te postave.

32:47  Kajti to za vas ni prazna stvar, ker to je vaše življenje in zaradi te stvari boste podaljšali svoje dni v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.“

32:48  Gospod je ta isti dan spregovoril Mojzesu, rekoč:

32:49  „Povzpni se na gorovje Abarím, na goro Nebó, ki je v deželi Moáb, ki je nasproti Jerihe in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom v posest

32:50  in umri na gori, kamor se vzpneš in bodi zbran k svojemu ljudstvu, kakor je tvoj brat Aron umrl na gori Hor in je bil zbran k svojemu ljudstvu,

32:51  ker sta grešila zoper mene med Izraelovimi otroci pri vodah Meríbah Kadeš, v Cinski divjini, ker me nista izkazala svetega v sredi Izraelovih otrok.

32:52  Vendar boš deželo videl pred seboj, toda ne boš šel tja, v deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom.“