SloChraska - Exodus - 12

12:1  In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu v deželi Egiptovski, rekoč:

12:2  Ta mesec vam bodi začetek mesecev, ta vam bodi prvi med meseci v letu.

12:3  Govorita vsemu zboru Izraelovemu, rekoč: Deseti dan tega meseca naj si priskrbi vsakdo jagnje za rodbinsko hišo, eno jagnje za hišo.

12:4  Če je pa hiša premajhna za eno jagnje, naj ga vzame on in njegov sosed, najbližji hiši njegovi, po številu duš; vsakterega štejte po tem, kolikor jé, na jagnje.

12:5  Jagnje bodi brez madeža, samec, leto staro; vzemite ga izmed ovac ali pa izmed koz.

12:6  In hranili ga boste do štirinajstega dne tega meseca, in zakolje ga ves zbor občine Izraelove proti večeru.

12:7  In vzamejo naj krvi in pomažejo ž njo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli.

12:8  In jedli bodo meso njegovo tisto noč, pečeno na ognju, in opresne kruhe; z grenkimi zelišči naj ga jedo.

12:9  Ne smete jesti ničesar od njega sirovega, tudi ne v vodi kuhanega, temuč pečeno na ognju: glavo njegovo z njegovimi nogami in z njegovim drobom vred.

12:10  In ne pustite, da bi od njega kaj ostalo do jutra; če pa preostane kaj do jutra, sežgite na ognju.

12:11  Takole ga pa boste jedli: Ledja imejte opasana, opanke svoje na nogah in palico v roki; in jedli ga boste, kakor da proč hitite. Gospodova je pasha.

12:12  Zakaj to noč pojdem skozi deželo Egiptovsko, in udarim vso prvenščino v deželi Egiptovski, od človeka do živali, in nad vsemi bogovi egiptovskimi napravim sodbo, jaz, Gospod.

12:13  In ona kri vam bodi v znamenje na hišah, v katerih bodete: in ko zagledam kri, pojdem mimo vas, in ne pride nad vas šiba, vam v pogubljenje, kadar udarim deželo Egipt.

12:14  In ta dan vam bodi za spomin, in praznovali ga boste v praznik Gospodu; kot večno postavo v svojih prihodnjih rodovih ga praznujte.

12:15  Sedem dni boste jedli opresne kruhe; takoj prvi dan odstranite kvas iz hiš svojih: zakaj kdorkoli bi jedel kaj kvašenega od prvega do sedmega dne, ta duša bo iztrebljena iz Izraela.

12:16  In prvega dne imejte sveto zborovanje, tudi sedmega dne sveto zborovanje; nobenega dela ne boste ta čas opravljali, samo kar je treba vsakemu za živež, pripravite.

12:17  Spoštujte torej praznik opresnikov, zakaj ravno tisti dan sem odpeljal trume vaše iz dežele Egiptovske; hranite torej ta dan v prihodnjih rodovih svojih kot večno postavo.

12:18  Štirinajsti dan prvega meseca zvečer boste jedli opresnike do edenindvajsetega dne istega meseca zvečer.

12:19  Sedem dni ne bodi kvasu v hišah vaših, zakaj kdorkoli jé kaj kvašenega, iztrebljena bode duša njegova iz Izraelove občine, bodisi tujec ali rojen v deželi.

12:20  Nič kvašenega ne boste jedli, v vseh prebivališčih svojih jejte kruhe opresne.

12:21  In pokliče Mojzes vse starejšine Izraelove in jim reče: Izberite in vzemite zase drobnico, po rodbinah svojih, in zakoljite pasho.

12:22  In vzemite šopek izopa in pomočite ga v kri, ki je v medenici, in pomažite naddurje in oba podboja s krvjo, ki je v medenici; a nihče izmed vas naj ne hodi ven skozi duri hiše svoje do jutra.

12:23  Gospod namreč pojde skozi Egipt, da udari Egipčane; ko bo pa videl kri na naddurju in na obeh podbojih, pojde Gospod mimo hišnih duri ter ne dopusti, da bi šel morilec v hiše vaše vas pogubljat.

12:24  Izpolnjujte torej to kot postavo zase in za otroke svoje vekomaj.

12:25  In ko pridete v deželo, ki vam jo da Gospod, kakor je bil obljubil, izpolnjujte to službo.

12:26  In kadar vam poreko vaši otroci: Kaj vam pomeni ta služba?

12:27  odgovorite: Daritev pashe je to Gospodu, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je tepel Egipčane, in naše hiše je otel. In ljudstvo se je priklonilo in molilo Boga.

12:28  In sinovi Izraelovi so šli in storili tako; kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu in Aronu, tako so storili.

12:29  In zgodilo se je opolnoči, da je Gospod udaril vse prvorojeno v Egiptovski deželi, od prvenca Faraonovega, ki bi bil sedel na njegovem prestolu, do prvenca jetnikovega, ki je bil v ječi, tudi vso prvenščino živali.

12:30  In vstane Faraon po noči, on in vsi služabniki njegovi in vsi Egipčani, in nastalo je veliko vpitje po Egiptu, kajti ni bilo hiše, v kateri bi ne bilo mrtveca.

12:31  In pokliče Mojzesa in Arona po noči in veli: Vstanite in odidite izmed ljudstva mojega, vidva in sinovi Izraelovi, in pojdite, služite Gospodu, kakor sta govorila.

12:32  Tudi črede svoje in goveda svoja vzemite s seboj, kakor sta govorila, in pojdite; in me tudi blagoslovite!

12:33  In Egipčani so ljudstvo silili, da se hitro odpravi iz dežele; kajti govorili so: Vsi poginemo!

12:34  In vzelo je ljudstvo testo svoje, preden se je skisalo, in svoje ponvice za pečenje, zavite v plaščih, na rame svoje.

12:35  In storili so sinovi Izraelovi, kakor je bil govoril Mojzes, in izprosili so od Egipčanov srebrnih in zlatih dragotin in oblačil.

12:36  Gospod pa je podelil ljudstvu milost v očeh Egipčanov, da so jim dali, česar so prosili. In oplenili so Egipčane.

12:37  In odrinili so sinovi Izraelovi iz Ramesesa v Sukot, okoli šeststo tisoč pešcev, mož brez otrok.

12:38  Pa tudi dosti mešane druhali je šlo gori ž njimi, in črede in goveda, živine jako veliko.

12:39  In spekli so iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, opresne podpepelnike; kajti ni bilo skvašeno, ker so jih spodili iz Egipta, da se niso smeli obotavljati, pa tudi brašna si niso utegnili pripraviti.

12:40  In prebivanja Izraelovih sinov, odkar so bivali v Egiptu, je bilo štiristo in trideset let.

12:41  In zgodilo se je ob koncu teh štiristo in tridesetih let, zgodilo se je ravno tisti dan, da so odrinile vse vojske Gospodove iz Egipta.

12:42  To je noč, ki naj se slovesno praznuje Gospodu, ker jih je odpeljal iz dežele Egiptovske; to je noč Gospodova, ki naj se slovesno praznuje pri vseh Izraelovih sinovih v njih pokolenjih.

12:43  In govoril je Gospod Mojzesu in Aronu: To bodi postava o velikonočnem jagnjetu: Noben tujec ne sme jesti od njega.

12:44  Vsakega hlapca pa, ki ga je kdo kupil z denarjem, obreži, potem naj jé od njega.

12:45  Priseljenec in najemnik ne jej od njega.

12:46  V eni hiši se bo jedlo: nič mesa njegovega ne nosite iz hiše in kosti nobene mu ne zlomite.

12:47  Vsa občina Izraelova naj ga obhaja.

12:48  Če pa pri tebi biva tujec in želi obhajati pasho Gospodu, naj se obreže vsak moški, in potem naj pristopi in jo praznuje, in bodi on kakor rojen v deželi. Ali noben neobrezanec ne jej od njega.

12:49  Ista postava veljaj za domačina in za tujca, ki biva med vami.

12:50  In vsi sinovi Izraelovi so to storili: kakor je bil ukazal Gospod Mojzesu in Aronu, tako so storili.

12:51  In zgodilo se je ravno tisti dan, da je Gospod peljal sinove Izraelove iz Egiptovske dežele po njih vojnih krdelih.