SloKJV - Luke - 18

18:1  In povedal jim je priliko zato, da morajo ljudje vedno moliti in ne izgubiti poguma,

18:2  rekoč: „V mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka.

18:3  In v tistem mestu je bila vdova in prišla je k njemu, rekoč: ‚Izvrši mi pravico pred mojim nasprotnikom.‘

18:4  On pa nekaj časa ni hotel, toda kasneje si je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga niti se ne oziram na človeka,

18:5  vendarle, ker me ta vdova nadleguje, ji bom izvršil pravico, da me s svojim nenehnim prihajanjem ne bi izmučila.‘“

18:6  Gospod pa je rekel: „Poslušajte kaj pravi nepravični sodnik.

18:7  In ali ne bo Bog izvršil pravice svojim lastnim izvoljenim, ki dan in noč vpijejo k njemu, čeprav jih dolgo prenaša?

18:8  Povem vam, da jim bo naglo izvršil pravico. Vendar, ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?“

18:9  Nekaterim pa, ki so zaupali sami vase, da so bili pravični in so prezirali druge, je povedal to prispodobo:

18:10  „Dva človeka sta šla gor v tempelj molit: eden farizej, drugi pa davkar.

18:11  Farizej je stal in sam pri sebi takole molil: ‚Bog, zahvaljujem se ti, ker nisem kakor so drugi ljudje, izsiljevalci, nepravični, zakonolomci ali celó kakor ta davkar.

18:12  Postim se dvakrat tedensko, desetine dajem od vsega, kar imam.

18:13  Davkar pa, ki je stal daleč stran, ni hotel niti svojih oči povzdigniti k nebu, temveč se je udarjal po svojih prsih, rekoč: ‚Bog bodi usmiljen meni grešniku.‘

18:14  Povem vam, ta človek je odšel dol k svoji hiši toliko bolj opravičen kakor drugi, kajti vsak, kdor sebe povišuje, bo ponižan; kdor pa sebe ponižuje, bo povišan.“

18:15  K njemu pa so privedli tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, toda, ko so njegovi učenci to videli, so jih ošteli.

18:16  Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: „Dovolite majhnim otrokom prihajati k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.

18:17  Resnično, povem vam: ‚Kdorkoli ne bo sprejel Božjega kraljestva kakor majhen otrok, nikakor ne bo vstopil vanj.‘“

18:18  In neki vladar ga je vprašal, rekoč: „Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom podedoval večno življenje?“

18:19  Jezus pa mu je rekel: „Zakaj me kličeš dober? Nihče ni dober, razen enega, to je Boga.

18:20  Zapovedi poznaš: ‚Ne zagreši zakonolomstva,‘ ‚Ne ubijaj,‘ ‚Ne kradi,‘ ‚Ne pričaj po krivem,‘ ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater.‘“

18:21  On pa je rekel: „Vsega tega sem se držal od svoje mladosti dalje.“

18:22  Torej ko je Jezus slišal te besede, mu je rekel: „Vendarle ti manjka ena stvar. Prodaj vse, kar imaš in razdeli revnim in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi, hodi za menoj.“

18:23  In ko je oni to slišal, je bil zelo žalosten, kajti bil je zelo bogat.

18:24  In ko je Jezus videl, da je bil zelo žalosten, je rekel: „Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!

18:25  Kajti lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.“

18:26  Tisti pa, ki so to slišali, so rekli: „Kdo je potem lahko rešen?“

18:27  In rekel je: „Stvari, ki so nemogoče z ljudmi, so mogoče z Bogom.“

18:28  Potem je Peter rekel: „Glej! Vse smo zapustili in ti sledili.“

18:29  In rekel jim je: „Resnično, povem vam: ‚Ni človeka, ki je zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi Božjega kraljestva,

18:30  ki ne bo prejel mnogokrat več v tem sedanjem času in večno življenje v svetu, ki pride.‘“

18:31  Potem je k sebi vzel dvanajstere in jim rekel: „Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in vse besede, ki so glede Sina človekovega napisane po prerokih, se bodo dovršile.

18:32  Kajti izročen bo poganom in bo zasmehovan in hudobno tretiran ter opljuvan,

18:33  pa tudi bičali ga bodo in usmrtili, tretji dan pa bo ponovno vstal.“

18:34  Oni pa niso razumeli nobene od teh besed in ta govor je bil skrit pred njimi niti niso razumeli besed, ki so bile izgovorjene.

18:35  In pripetilo se je, da ko je prišel blizu Jerihe, da je ob poti sedèl neki slepi mož ter beračil.

18:36  In ko je slišal iti mimo množico, je vprašal kaj je to pomenilo.

18:37  In povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan.

18:38  In ta je zavpil, rekoč: „Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.“

18:39  Tisti pa, ki so hodili spredaj, so ga ošteli, da naj molči, toda on je bolj in bolj vpil: „Ti, Davidov Sin, usmili se me.“

18:40  In Jezus se je ustavil ter ukazal, naj bo priveden k njemu in ko je ta prišel bliže, ga je vprašal,

18:41  rekoč: „Kaj hočeš, da naj ti storim?“ On pa je rekel: „Gospod, da lahko prejmem svoj vid.“

18:42  Jezus mu je rekel: „Prejmi svoj vid, tvoja vera te je rešila.“

18:43  In takoj je prejel svoj vid in mu sledil ter proslavljal Boga. In ko so vsi ljudje to videli, so dali hvalo Bogu.