SloKJV - Matthew - 14

14:1  § Ob tistem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu

14:2  in rekel svojim služabnikom: „To je Janez Krstnik. Obujen je od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela.“

14:3  Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.

14:4  Kajti Janez mu je rekel: „Zate ni zakonito, da jo imaš.“

14:5  Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka.

14:6  Toda, ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu.

14:7  Nakar ji je ta s prisego obljubil dati karkoli bi prosila.

14:8  In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: „Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika.“

14:9  In kralju je bilo žal. Kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana.

14:10  In poslal je ter v ječi obglavil Janeza.

14:11  In njegova glava je bila prinešena na velikem pladnju ter dana gospodični in ona jo je odnesla svoji materi.

14:12  In prišli so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu.

14:13  Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj. In ko je množica slišala o tem, mu je peš sledila iz mest.

14:14  § In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil prevzet s sočutjem do njih in ozdravil njihove bolne.

14:15  In ko je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: „To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel. Pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža.“

14:16  Toda Jezus jim je rekel: „Ni jim potrebno oditi proč, vi jim dajte jesti.“

14:17  In rekli so mu: „Mi imamo tukaj samo pet hlebov in dve ribi.“

14:18  Rekel je: „Prinesite jih sèm k meni.“

14:19  In velel je množici, naj séde na travo in vzel je pet hlebov ter dve ribi in zroč k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebe dal svojim učencem, učenci pa množici.

14:20  In vsi so jedli in bili nasičeni in od odlomkov, ki so ostali, so pobrali dvanajst polnih košar.

14:21  In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok.

14:22  § In Jezus je svoje učence nemudoma primoral naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice.

14:23  In ko je odpustil množice, je sam posebej odšel na goro, da moli. In ko je prišel večer, je bil tam sam.

14:24  Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi, kajti bil je nasproten veter.

14:25  In ob četrti nočni straži je Jezus šel proti njim, hodeč po morju.

14:26  In ko so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: „To je duh.“ In od strahu so zakričali.

14:27  Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: „Bodite dobre volje, jaz sem, ne bojte se.“

14:28  In Peter mu je odgovoril ter rekel: „Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi.“

14:29  In on je rekel: „Pridi.“ In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi.

14:30  Toda, ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen. In ko se je pričel utapljati, je zavpil, rekoč: „Gospod, reši me.“

14:31  In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga prijel in mu rekel: „Oh, ti maloveren, zakaj si podvomil?“

14:32  In ko sta prišla na ladjo, je veter ponehal.

14:33  Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: „Resnično, ti si Božji Sin.“

14:34  In ko so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret.

14:35  In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni,

14:36  in rotili so ga, da bi se lahko samo dotaknili obšiva njegove obleke in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi.