SloKJV - Matthew - 26

26:1  In pripetilo se je, ko je Jezus končal vse te govore, da je rekel svojim učencem:

26:2  „Veste, da bo čez dva dni praznik pashe in Sin človekov bo izdan, da bi bil križan.“

26:3  Tedaj so se skupaj zbrali visoki duhovniki in pisarji ter starešine izmed ljudstva, k palači vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime Kajfa

26:4  in se posvetovali, da bi lahko Jezusa s premetenostjo prijeli ter ga ubili.

26:5  Toda rekli so: „Ne na prazničen dan, da med ljudmi ne bi bilo vstaje.“

26:6  Torej ko je bil Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobavca,

26:7  je prišla k njemu ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila in ko je sedel pri mizi, ga je izlila na njegovo glavo.

26:8  Toda ko so njegovi učenci to videli, so bili ogorčeni, rekoč: „S kakšnim namenom je ta potrata?

26:9  Kajti to mazilo bi bilo lahko drago prodano in dano revnim.“

26:10  Ko je Jezus to spoznal, jim je rekel: „Zakaj nadlegujete žensko? Kajti na meni je storila dobro delo.

26:11  Kajti revne imate vedno s seboj, toda mene nimate vedno.

26:12  Ker je to mazilo izlila na moje telo, je to storila za moj pokop.

26:13  Resnično, povem vam: ‚Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, tam se bo tudi to, kar je ta ženska storila, pripovedovalo v spomin nanjo.‘“

26:14  Tedaj je eden izmed dvanajsterih, imenovan Juda Iškarijot, odšel k visokim duhovnikom

26:15  § in jim rekel: „Kaj mi boste dali in vam ga bom izročil?“ In z njim so se sporazumeli za trideset koščkov srebra.

26:16  In od tedaj je iskal priložnost, da ga izda.

26:17  Učenci so torej prvi dan [praznika] nekvašenega kruha prišli k Jezusu in mu rekli: „Kje želiš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?“

26:18  In rekel je: „Pojdite v mesto k temu in temu človeku ter mu recite: ‚Učitelj pravi: ‚Moj čas je blizu, s svojimi učenci bom v tvoji hiši praznoval pasho.‘“

26:19  In učenci so storili kakor jim je Jezus določil; in pripravili so pashalno jagnje.

26:20  Torej, ko je prišel večer, se je z dvanajsterimi usedel.

26:21  In ko so jedli, je rekel: „Resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.“

26:22  Bili so silno žalostni in začeli so mu vsak izmed njih govoriti: „Gospod, ali sem jaz?“

26:23  In odgovoril je ter rekel: „Kdor pomaka svojo roko z menoj v skledo, ta isti me bo izdal.

26:24  Sin človekov gre kakor je pisano o njem, toda gorje temu človeku, po katerem je Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se ne bi rodil.“

26:25  Potem je Juda, ki ga je izdal, odgovoril in rekel: „Učitelj, ali sem jaz?“ Rekel mu je: „Ti si rekel.“

26:26  In medtem ko so jedli je Jezus vzel kruh ter ga blagoslovil in ga razlomil ter ga dal učencem in rekel: „Vzemite, jejte; to je moje telo.“

26:27  In vzel je čašo in se zahvalil ter jim jo dal, rekoč: „Pijte iz nje vsi,

26:28  kajti to je moja kri nove zaveze, ki je prelita za mnoge v odpuščanje grehov.

26:29  Toda povem vam: ‚Odslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.‘“

26:30  In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro.

26:31  Tedaj jim Jezus reče: „Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ‚Udaril bom pastirja in ovce tropa bodo razkropljene naokoli.‘

26:32  Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.“

26:33  Peter je odgovoril in mu rekel: „Čeprav se bodo vsi ljudje pohujšali zaradi tebe, se vendarle jaz nikoli ne bom pohujšal.“

26:34  Jezus mu je rekel: „Resnično, povem ti: ‚Da me boš to noč, preden petelin zapoje, trikrat zatajil.‘“

26:35  Peter mu je rekel: „Čeprav bi moral umreti s teboj, te vendarle ne bom zatajil.“ Tudi vsi učenci so enako govorili.

26:36  Tedaj pride Jezus z njimi na kraj, imenovan Getsemani in reče učencem: „Sédite tukaj, medtem ko grem in tamle molim.“

26:37  In s seboj je vzel Petra ter dva Zebedejeva sinova in postajal je žalosten ter zelo potrt.

26:38  Tedaj jim reče: „Moja duša je silno žalostna, celó do smrti; zadržujte se tukaj in bedite z menoj.“

26:39  In odšel je še malce dlje ter padel na svoj obraz in molil, rekoč: „Oh moj Oče, če je to mogoče, naj gre ta čaša mimo mene, vendar ne kakor jaz hočem, temveč kakor hočeš ti.“

26:40  In pride k učencem in jih najde speče ter reče Petru: „Kaj, eno uro niste zmogli bedeti z menoj?

26:41  Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo; duh je zares voljan, toda meso je šibko.“

26:42  Zopet je, drugič, odšel proč in molil, rekoč: „Oh moj Oče, če ta čaša ne more iti mimo mene, ne da jo izpijem, zgôdi se tvoja volja.“

26:43  Prišel je in jih ponovno našel speče, kajti njihove oči so bile težke.

26:44  In zapustil jih je ter ponovno odšel proč in tretjič molil, govoreč iste besede.

26:45  Potem pride k svojim učencem in jim reče: „Spite torej in vzemite si [svoj] počitek; glejte, ura je blizu, in Sin človekov je izdan v roke grešnikov.

26:46  Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.“

26:47  In medtem ko je še govoril, glej, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami, od visokih duhovnikov in starešin izmed ljudstva.

26:48  Torej tisti, ki ga je izdal, jim je dal znamenje, rekoč: „Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; trdno ga primite.“

26:49  In nemudoma je prišel k Jezusu in rekel: „Pozdravljen, učitelj,“ ter ga poljubil.

26:50  Jezus pa mu je rekel: „Prijatelj, zakaj si prišel?“ Tedaj so prišli in na Jezusa položili roke ter ga prijeli.

26:51  In glej, eden izmed njih, ki je bil z Jezusom, je iztegnil svojo roko ter dvignil svoj meč in udaril služabnika vélikega duhovnika in odbil njegovo uho.

26:52  Tedaj mu je Jezus rekel: „Vtakni svoj meč ponovno na njegovo mesto, kajti vsi tisti, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.

26:53  Ali mislite, da ne morem sedaj moliti k svojemu Očetu in bi mi takoj dal več kot dvanajst legij angelov?

26:54  Toda kako naj se potem izpolnijo pisma, da mora biti tako?“

26:55  In v tej isti uri je Jezus rekel množicam: „Ali ste prišli ven kot proti razbojniku, z meči in palicami, da me primete? Dnevno sem sedel z vami ter učil v templju, pa me niste prijeli.

26:56  Toda vse to je bilo storjeno, da se lahko izpolnijo pisma prerokov.“ Tedaj so ga vsi učenci zapustili in pobegnili.

26:57  Tisti pa, ki so Jezusa zgrabili, so ga odpeljali proč h Kajfu, vélikemu duhovniku, kjer so bili zbrani pisarji in starešine.

26:58  Toda Peter mu je od daleč sledil do palače vélikega duhovnika in vstopil ter sédel s služabniki, da vidi konec.

26:59  § Visoki duhovniki in starešine in ves véliki zbor so torej iskali krivih prič zoper Jezusa, da bi ga usmrtili,

26:60  toda niso našli nobene; da, čeprav je prišlo mnogo krivih prič, vendar niso našli nobene. Na koncu sta prišli dve krivi priči

26:61  in rekli sta: „Ta je rekel: ‚Zmožen sem uničiti Božji tempelj in ga v treh dneh zgraditi.‘“

26:62  In véliki duhovnik je vstal ter mu rekel: „Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti priči pričujeta zoper tebe?“

26:63  Toda Jezus je ohranil svoj mir. In véliki duhovnik je odgovoril ter mu rekel: „Zaklinjam te pri živem Bogu, da nam poveš ali si ti Kristus, Božji Sin.“

26:64  Jezus mu reče: „Ti si rekel, vendar ti jaz pravim: ‚Odslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.‘“

26:65  Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila, rekoč: „Govoril je bogokletje; imamo kakšno dodatno potrebo po pričah? Glejte, sedaj ste slišali njegovo bogokletje.

26:66  Kaj vi mislite?“ Oni pa so odgovorili in rekli: „Kriv je smrti.“

26:67  Tedaj so mu pljuvali v njegov obraz in ga klofutali; in drugi so ga udarjali z dlanmi svojih rok,

26:68  rekoč: „Prerokuj nam, ti Kristus: ‚Kdo je tisti, ki te je udaril?‘“

26:69  Peter je torej sedèl zunaj v palači; in k njemu je prišla gospodična, rekoč: „Tudi ti si bil z Jezusom iz Galileje.“

26:70  Toda on je pred vsemi njimi zanikal, rekoč: „Ne vem kaj govoriš.“

26:71  In ko je odšel ven v preddverje, ga je videla druga služabnica in rekla tem, ki so bili tam: „Ta je bil prav tako z Jezusom Nazarečanom.“

26:72  In ponovno je s prisego zanikal: „Ne poznam tega človeka.“

26:73  In čez nekaj časa so prišli k njemu tisti, ki so stali ob strani ter rekli Petru: „Zagotovo si ti eden izmed njih, kajti tvoj dialekt te izdaja.“

26:74  Tedaj je pričel preklinjati in prisegati, rekoč: „Ne poznam [tega] človeka.“ In petelin je takoj zapel.

26:75  In Peter se je spomnil Jezusove besede, ki mu jo je rekel: „Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.“ In odšel je ven ter se bridko zjokal.