SloKJV - Matthew - 22

22:1  Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel:

22:2  „Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu

22:3  in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti.

22:4  Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ‚Povejte tem, ki so povabljeni: ‚Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene; pridite na svatbo.‘‘

22:5  Toda to so jemali nalahko in odšli [po] svojih poteh, eden k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju,

22:6  preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili.

22:7  Toda, ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto.

22:8  Potem reče svojim služabnikom: ‚Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‘

22:9  Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo.

22:10  Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti.

22:11  In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke

22:12  in mu reče: ‚Prijatelj, kako si prišel sèm brez da bi imel poročno obleko?‘ Ta pa je bil brez besed.

22:13  Tedaj je kralj rekel služabnikom: ‚Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‘

22:14  Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.“

22:15  Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju.

22:16  In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: „‘Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot, tudi se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‘

22:17  Povej nam torej: ‚Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‘“

22:18  Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: „Zakaj me skušate, vi hinavci?

22:19  Pokažite mi davčni denar.“ In prinesli so mu denar.

22:20  In reče jim: „Čigava sta ta podoba in napis?“

22:21  Rečejo mu: „Cesarjeva.“ Tedaj jim reče: „Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.“

22:22  Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot.

22:23  Isti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali,

22:24  rekoč: „Učitelj, Mojzes je rekel: ‚Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‘

22:25  Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu.

22:26  Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega.

22:27  In zadnja od vseh je umrla tudi ženska.

22:28  Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.“

22:29  Jezus jim je odgovoril in rekel: „Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči.

22:30  Kajti ob vstajenju se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon, temveč bodo kakor Božji angeli v nebesih.

22:31  Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč:

22:32  ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.“

22:33  In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom.

22:34  Toda, ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj.

22:35  Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel:

22:36  „Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?“

22:37  § Jezus mu je rekel: „‘Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‘

22:38  To je prva in največja zapoved.

22:39  Druga pa ji je podobna: ‚Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‘

22:40  Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.“

22:41  Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal,

22:42  rekoč: „Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?“ Rečejo mu: ‚Davidov Sin.‘

22:43  Reče jim: „Kako ga torej David v duhu kliče Gospod, rekoč:

22:44  ‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‘‘

22:45  Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?“

22:46  In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj.