SloChraska - Job - 39

39:1  Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?

39:2  Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?

39:3  kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?

39:4  Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.

39:5  Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,

39:6  ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?

39:7  Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.

39:8  Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.

39:9  Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?

39:10  Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?

39:11  Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?

39:12  Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?

39:13  Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?

39:14  Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,

39:15  a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.

39:16  Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.

39:17  Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.

39:18  Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.

39:19  Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?

39:20  Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.

39:21  Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.

39:22  Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.

39:23  Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.

39:24  Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.

39:25  Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.

39:26  Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?

39:27  In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?

39:28  V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.

39:29  Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;

39:30  in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.