SloChraska - Luke - 20

20:1  In zgodi se enega tistih dni, ko je učil ljudstvo v templju in oznanjeval evangelij, da pridejo višji duhovniki in pismarji s starejšinami

20:2  in ga ogovore in reko: Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš? ali kdo je, ki ti je dal to oblast?

20:3  Odgovori pa in jim reče: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo. Povejte mi:

20:4  Krst Janezov je li bil iz nebes ali od ljudi?

20:5  A oni premišljujejo sami pri sebi, govoreč: Ako rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu niste verovali?

20:6  Ako pa rečemo: Od ljudi, vse ljudstvo nas bo s kamenjem posulo, zakaj prepričano je, da je Janez prorok.

20:7  In odgovore, da ne vedo, odkod.

20:8  In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

20:9  Ljudstvu pa začne praviti tole priliko: Nekdo je zasadil vinograd in ga dal vinogradnikom v najem, in odpotoval je za veliko časa.

20:10  In ob svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dado od sadu vinogradovega; a vinogradniki ga pretepo in odpošljejo praznega.

20:11  In zopet pošlje drugega hlapca; a oni pretepo tudi tega in zasramote ter odpošljejo praznega.

20:12  In zopet pošlje tretjega; in oni ranijo tudi tega in ga izženo.

20:13  Reče pa gospodar vinogradov: Kaj naj storim? Pošljem sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, nemara da se bodo bali.

20:14  Ko ga pa vinogradniki ugledajo, se posvetujejo med seboj, govoreč: Ta je dedič; umorimo ga, da bode dediščina naša.

20:15  In vržejo ga ven iz vinograda in umore. Kaj jim bo torej storil gospodar vinogradov?

20:16  Pride in pogubi vinogradnike te in da vinograd drugim. Ko so pa to slišali, reko: Bog ne daj!

20:17  On pa jih pogleda in reče: Kaj je torej to, kar je pisano: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu“?

20:18  Vsak, kdor pade na ta kamen, se razbije; na kogar pa on pade, ga razdrobi.

20:19  In pismarji in višji duhovniki bi bili radi položili nanj roke v to uro, ali zboje se ljudstva; spoznali so namreč, da je zanje povedal to priliko.

20:20  In zalezujoč ga, pošljejo prežune, ki naj bi se hlinili pravične, da bi ga ujeli v besedi in ga potem izročili gosposki in oblasti poglavarjevi.

20:21  In vprašajo ga, rekoč: Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš ter ne gledaš ljudem na lice, marveč v resnici učiš pot Božjo.

20:22  Je li prav, da dajemo cesarju davek, ali ne?

20:23  Ker pa spozna njih zvijačo, jim reče: Kaj me izkušate?

20:24  Pokažite mi denar. Čigavo podobo ima in napis? Pa reko: Cesarjevo.

20:25  In on jim veli: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

20:26  In niso ga mogli ujeti v besedi vpričo ljudstva, in umolknejo, čudeč se odgovoru njegovemu.

20:27  In pristopijo nekateri od saducejev, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,

20:28  rekoč: Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu umre brat, oženjen, pa brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu.

20:29  Bilo je pa sedem bratov. In prvi vzame ženo in umre brez otrok.

20:30  In drugi

20:31  in tretji jo vzame, in tako tudi vseh sedem, in pomrjejo, ne da bi bili zapustili otrok.

20:32  Naposled umre tudi žena.

20:33  Ta žena torej čigava izmed njih bo ob vstajenju? zakaj sedem jih jo je imelo za ženo.

20:34  In reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se ženijo in možé.

20:35  Ali ti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo drugi svet in vstajenje iz mrtvih, se ne bodo ne ženili, ne možile;

20:36  kajti tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angelom in so sinovi Božji, ker so sinovi vstajenja.

20:37  Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v zgodbi o grmu, ko imenuje Gospoda Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega.

20:38  Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi.

20:39  Odgovore pa nekateri pismarji in reko: Učenik, dobro si povedal.

20:40  Kajti nič več si ga niso upali vpraševati.

20:41  Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?

20:42  David sam namreč pravi v knjigi psalmov: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnici moji,

20:43  dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

20:44  David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?

20:45  A ko ga vse ljudstvo posluša, reče učencem svojim:

20:46  Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in ljubijo pozdrave po ulicah in prve stole v shodnicah in prve prostore na gostijah,

20:47  ki požirajo vdovam hiše in opravljajo na videz dolge molitve. Ti prejmejo ostrejšo sodbo.