SloChraska - II Peter

Chapter 1

1:1  Simon Peter, hlapec in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so zadobili z nami enako dragoceno vero po pravičnosti Boga našega in Zveličarja Jezusa Kristusa:

1:2  Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega;

1:3  kakor nam je Božja moč njegova podarila vse, kar služi v življenje in pobožnost, po spoznanju njega, ki nas je poklical po lastni slavi in kreposti,

1:4  po čemer nam je podaril dragocene in največje obljube, da postanete po njih deležniki Božje narave, ko ste ubežali pogubi, ki jo na svetu provzroča poželenje.

1:5  Prav zato si prizadevajte z vso gorečnostjo ter kažite v veri svoji krepost, v kreposti pa spoznanje, v spoznanju pa zmernost,

1:6  v zmernosti pa stanovitnost, v stanovitnosti pa pobožnost,

1:7  v pobožnosti pa bratoljubje, v bratoljubju pa ljubezen do vseh.

1:8  Kajti če so te čednosti v vas in se množe, napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa.

1:9  Kdor namreč nima teh, je slep, kratkoviden, ker je pozabil, da je bil očiščen starih grehov svojih.

1:10  Zato se, bratje, tem bolj trudite, da utrdite poklic svoj in izvoljenje; kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar.

1:11  Tako namreč vam bo dan zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa.

1:12  Zato ne bom vnemar pustil, vedno vas spominjati tega, dasi to veste in ste utrjeni v dani vam resnici.

1:13  Menim pa, da je prav, dokler sem v tej koči, da vas izpodbujam, kličoč vam to v spomin,

1:14  ker vem, da moram skoraj odložiti kočo svojo, kakor mi je tudi Gospod naš Jezus Kristus naznanil.

1:15  Potrudim se pa, da se morete tudi vsak čas po mojem odhodu spominjati tega.

1:16  Kajti nismo se držali izmišljenih basni, ko smo vam oznanili Gospoda našega Jezusa Kristusa moč in prihod, marveč sami smo videli in bili priče njegovega veličastva.

1:17  Prejel je namreč od Boga Očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne slave: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji;

1:18  in ta glas smo mi slišali, da je prišel z neba, ko smo bili ž njim na sveti gori.

1:19  In imamo besedo proroško tem trdnejšo; in prav delate, da pazite nanjo kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju, dokler ne prisije dan in danica vzide v srcih vaših;

1:20  to najprej spoznavajoč, da se nobeno prorokovanje pisma ne godi po lastnem razlaganju.

1:21  Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.

Chapter 2

2:1  Nastopili so pa tudi lažnivi proroki v ljudstvu, kakor bodo tudi med vami lažnivi učitelji, ki bodo vtihotapljali pogubne krive nauke in zatajevali celo Gospoda, ki jih je odkupil, in s tem si pripravljali naglo pogubo.

2:2  In mnogo jih bo hodilo za njih razuzdanostmi, zavoljo katerih se bo preklinjala pot resnice.

2:3  In v lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami; katerim sodba že zdavnaj ne odlaša, in poguba njih ne dremlje.

2:4  Kajti Bog ni prizanesel angelom, ki so grešili, temuč jih je z verigami teme pahnil v brezno in jih dal hraniti za sodbo;

2:5  in prvemu svetu ni prizanesel, temuč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih;

2:6  in mesti Sodomo in Gomoro je obsodil v razpad ter ju upepelil, s čimer ju je za zgled postavil tistim, ki bodo brezbožno živeli;

2:7  in pravičnega Lota, trpečega od razuzdanega vedenja krivičnikov, je otel

2:8  (kajti s pogledom in sluhom je ta pravičnik dan na dan mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli, prebivajoč med njimi).

2:9  Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje,

2:10  najbolj pa nje, ki hodijo za mesom v poželenju oskrumbe in zaničujejo gospostvo. Predrzneži, svojevoljneži, ne boje se preklinjati veličanstev,

2:11  ko vendar angeli, po krepkosti in moči večji, ne izrekajo zoper nje pred Gospodom preklinjajoče sodbe.

2:12  Ti pa kakor nespametne živali, po naravi rojene za lov in klanje, ker preklinjajo, česar ne poznajo, se bodo pogubili v pogubi svoji,

2:13  prejemši krivice plačilo. Njim se veselje zdi požrešnost po dnevi, nesnage so in grdobe, razkošno žive v sleparstvih svojih in se goste z vami,

2:14  oči imajo polne prešeštvovanja in nikdar ne sitih greha, vabijo duše neutrjene, imajo srce vajeno v lakomnosti in so prokletstva otroci;

2:15  zapustili so ravno pot ter tavali in hodili po poti Balaama, sina Bosorjevega, ki je ljubil krivice plačilo,

2:16  a prejel posvarilo za lastno nepostavnost: brezglasno vprežno živinče je izpregovorilo s človeškim glasom ter zabranilo prorokovo nespamet.

2:17  Ti so studenci brez vode in megle, ki jih goni vihar, ki jim je shranjen mrak večne teme.

2:18  Kajti prešerno in ničemurno govoreč, vabijo s poželenjem mesa, z razuzdanostmi one, ki so komaj ubežali njim, ki hodijo v zmotnjavi,

2:19  obetajoč jim svobodo, ko so sami sužnji pogube; zakaj od kogar je kdo premagan, tistemu je postal suženj.

2:20  Če se namreč taki, ki so ubežali oskrumbam sveta po spoznanju Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, zopet zapleto vanje in so premagani, je postalo njih poslednje hujše od prvega.

2:21  Kajti bolje bi jim bilo, da bi ne bili spoznali pota pravičnosti, nego pa da so se po spoznanju obrnili zopet od dane jim svete zapovedi.

2:22  Prigodilo se jim je pa po resničnem pregovoru: Pes se vrne k temu, kar je izbljuval, in svinja omita v lužo blatno.

Chapter 3

3:1  Tu vam, ljubljeni, pišem že drugi list in v obeh zbujam z opominom vaše čisto mišljenje,

3:2  da se spominjate prej govorjenih besed svetih prorokov in zapovedi Gospoda in Zveličarja, ki ste jo prejeli od svojih apostolov,

3:3  to najprej vedoč, da pridejo v zadnjih dneh posmehovalci z zasmehovanjem, ki žive po lastnih svojih poželenjih

3:4  in govoré: Kje je obljuba prihoda njegovega? Saj odkar so zaspali očetje, je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve.

3:5  Hotoma namreč ne vedo tega, da so bila od nekdaj nebesa in zemlja, ki je postala iz vode in z vodo po besedi Božji,

3:6  po kateri je tedanji svet poginil z vodo potopljen;

3:7  sedanja nebesa pa in zemlja so bila po isti besedi shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi.

3:8  To eno pa vam ne bodi skrito, ljubljeni, da je en dan pred Gospodom kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.

3:9  Gospod ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.

3:10  Pride pa dan Gospodov kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore.

3:11  Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti,

3:12  ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope.

3:13  Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.

3:14  Zato, ljubljeni, trudite se, tega čakajoč, da se pokažete brez madeža in brez hibe pred njim v miru.

3:15  In potrpežljivost Gospoda našega imejte za zveličanje; kakor vam je tudi ljubljeni brat naš Pavel pisal po dani mu modrosti,

3:16  kakor i v vseh listih svojih, govoreč v njih o teh rečeh; ki je v njih nekaj težko umljivega, kar nevedni in neutrjeni zavijajo, kakor tudi druga pisma, v lastno pogubo svojo.

3:17  Vi torej, ljubljeni, ki to naprej veste, pazite, da vas pregrešnih zmota ne potegne za seboj in ne padete iz lastnega trdnega stanja,

3:18  temuč rastite v milosti in spoznanju Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa. Njemu slava i sedaj i na dan večnosti!