SloKJV - Numbers - 14

14:1  Vsa skupnost je povzdignila svoj glas in zajokala in ljudstvo je to noč jokalo.

14:2  Vsi Izraelovi otroci so godrnjali zoper Mojzesa in zoper Arona in celotna skupnost jima je rekla: „Da bi Bog dal, da bi umrli v egiptovski deželi! Ali da bi Bog dal, da bi umrli v tej divjini!

14:3  Zakaj nas je Gospod privedel v to deželo, da pademo pod mečem, da bi bile naše žene in naši otroci plen? Ali ne bi bilo za nas bolje, da se vrnemo v Egipt?“

14:4  Drug drugemu so rekli: „Postavimo si poveljnika in se vrnimo v Egipt.“

14:5  Potem sta Mojzes in Aron padla na svoja obraza pred vsem zborom skupnosti Izraelovih otrok.

14:6  Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed tistih, ki sta preiskala deželo, sta pretrgala svoja oblačila

14:7  in spregovorila vsej skupini Izraelovih otrok, rekoč: „Dežela, skozi katero sva šla, da jo preiščeva, je silno dobra dežela.

14:8  Če se Gospod razveseljuje v nas, potem nas bo privedel v to deželo in nam jo izročil; deželo, v kateri tečeta mleko in med.

14:9  Samo ne uprite se zoper Gospoda, niti se ne bojte ljudstva dežele, kajti oni so za nas kruh. Njihova obramba je odšla od njih, Gospod pa je z nami. Ne bojte se jih.“

14:10  Toda vsa skupnost jih je zaukazala kamnati s kamni. In Gospodova slava se je prikazala v šotorskem svetišču skupnosti, pred vsemi Izraelovimi otroci.

14:11  Gospod je rekel Mojzesu: „Doklej me bo to ljudstvo še dražilo? Kako dolgo bo, preden mi bodo verovali zaradi vseh znamenj, katere sem prikazal med njimi?

14:12  Udaril jih bom s kužno boleznijo in jih razdedinil in iz tebe bom naredil večji narod ter mogočnejši kakor so oni.“

14:13  Mojzes pa je Gospodu rekel: „Potem bodo Egipčani to slišali, (kajti v svoji moči si to ljudstvo privedel izmed njih)

14:14  in bodo to povedali prebivalcem te dežele, kajti slišali so, da si ti Gospod med tem ljudstvom, da si ti Gospod, viden iz obličja v obličje in da tvoj oblak stoji nad njimi in da greš pred njimi, podnevi v oblačnem stebru, ponoči pa v ognjenem stebru.

14:15  Torej če boš pobil vse to ljudstvo kakor enega človeka, potem bodo narodi, ki so slišali o tvojem slovesu, govorili, rekoč:

14:16  ‚Ker Gospod tega ljudstva ni mogel privesti v deželo, ki jim jo je prisegel, jih je zato umoril v divjini.‘

14:17  Sedaj te rotim, naj bo moč mojega Gospoda velika, glede na to, kakor si govoril, rekoč:

14:18  ‚Gospod je potrpežljiv in zelo usmiljen, ki odpušča krivičnost in prestopek in nikakor ne očisti krivega, ki obiskuje krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu.‘

14:19  Odpusti, rotim te, krivičnost tega ljudstva, glede na veličino svojega usmiljenje in kakor si odpuščal temu ljudstvu, od Egipta, celo do sedaj.“

14:20  Gospod je rekel: „Odpustil sem glede na tvojo besedo,

14:21  vendar kakor resnično jaz živim, bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovo slavo.

14:22  Ker so vsi tisti ljudje, ki so videli mojo slavo in moje čudeže, ki sem jih storil v Egiptu in v divjini in so me skušali sedaj teh desetkrat in niso prisluhnili mojemu glasu;

14:23  zagotovo ne bodo videli dežele, ki sem jo prisegel njihovim očetom, niti je ne bo videl nobeden izmed tistih, ki so me dražili.

14:24  Toda ker je imel moj služabnik Kaléb, v sebi drugega duha in mi je popolnoma sledil, ga bom privedel v deželo, v katero je odšel, in njegovo seme jo bo vzelo v last.

14:25  (Torej Amálečani in Kánaanci so prebivali v dolini.) Jutri se obrnite in se spravite v divjino, po poti Rdečega morja.“

14:26  Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

14:27  „Doklej bom še prenašal to zlo skupnost, ki godrnja zoper mene? Slišal sem mrmranja Izraelovih otrok, ki mrmrajo zoper mene.

14:28  Reci jim: ‚Kakor resnično jaz živim,‘ govori Gospod, ‚kakor ste govorili v moja ušesa, tako bom jaz storil vam.

14:29  Vaša trupla bodo padla v tej divjini in vsi, kar vas je bilo izmed vas preštetih, glede na vaše celotno število, od dvajset let stari in navzgor, ki ste godrnjali zoper mene.

14:30  Zagotovo ne boste prišli v deželo, glede katere sem prisegel, da v njej prebivate, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta.

14:31  Toda vaše malčke, za katere ste rekli, da bodo plen, bom privedel noter in oni bodo spoznali deželo, katero ste vi prezirali.

14:32  Toda kar se tiče vas, bodo vaša trupla padla v tej divjini.

14:33  Vaši otroci se bodo štirideset let potikali po divjini in nosili vaša vlačugarstva, dokler ne bodo vaša trupla propadla v divjini.

14:34  Po številu dni, v katerih ste preiskovali deželo, celó štiridesetih dni, vsak dan za leto, boste nosili svoje krivičnosti, celó štirideset let in spoznali boste moj odmik od obljube.‘

14:35  Jaz, Gospod, sem rekel: ‚Zagotovo bom tako storil vsej tej zli skupnosti, ki je skupaj zbrana zoper mene. V tej divjini bodo použiti in tam bodo umrli.‘“

14:36  Možje, ki jih je Mojzes poslal, da preiščejo deželo, ki so se vrnili in vso skupnost pripravili, da je mrmrala zoper njega z prinašanjem obrekovanja nad deželo,

14:37  celi ti možje, ki so nad deželo prinesli zlo poročilo, so zaradi kuge umrli pred Gospodom.

14:38  Toda Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed mož, ki so odšli, da preiščejo deželo, sta še vedno živela.

14:39  Mojzes je te stvari povedal vsem Izraelovim otrokom in ljudstvo je silno žalovalo.

14:40  Vstali so zgodaj zjutraj in se povzpeli na vrh gore, rekoč: „Glej! Mi smo tukaj in šli bomo gor, na kraj, katerega nam je Gospod obljubil, kajti grešili smo.“

14:41  Mojzes je rekel: „Zakaj sedaj prestopate Gospodovo zapoved? Toda to ne bo uspelo.

14:42  Ne pojdite gor, kajti Gospoda ni med vami, da ne boste udarjeni pred svojimi sovražniki.

14:43  Kajti Amalečani in Kánaanci so tam pred vami in vi boste padli pod mečem, ker ste obrnjeni proč od Gospoda, zato Gospod ne bo z vami.“

14:44  Vendar pa so si predrznili, da gredo na vrh hriba. Vendar skrinja Gospodove zaveze in Mojzes nista odšla iz tabora.

14:45  Potem so prišli dol Amálečani in Kánaanci, ki so prebivali na tem hribu in jih udarili ter porazili, celó do Horme.