SloKJV - Job - 6

6:1  Toda Job je odgovoril in rekel:

6:2  „Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položena na tehtnico!

6:3  Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato so moje besede požrte.

6:4  Kajti puščice Vsemogočnega so znotraj mene, njihov strup vpija moj duh. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene.

6:5  Mar divji osel riga kadar jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo?

6:6  Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku?

6:7  Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti.

6:8  Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar, po kateri hrepenim!

6:9  Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi spustil svojo roko in me odrezal!

6:10  Potem bi vendar imel tolažbo, da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svetega.

6:11  Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje?

6:12  Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso iz brona?

6:13  Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost docela pregnana od mene?

6:14  Tistemu, ki peša, naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega.

6:15  Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli,

6:16  ki so potemneli zaradi razloga ledu in na katerih je skrit sneg.

6:17  Kadar se ogrejejo, izginejo. Ko je vroče so použiti iz svojega kraja.

6:18  Steze njihove poti so obrnjene stran, gredo v nič in izginejo.

6:19  Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje.

6:20  Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni.

6:21  Kajti sedaj ste nič, vidite moje zavračanje in ste prestrašeni.

6:22  Mar sem rekel: ‚Prinesite k meni?‘ ali ‚Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‘

6:23  ali: ‚Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‘ ali ‚Odkupite med pred roko močnega?‘

6:24  Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti kje sem se motil.

6:25  Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva?

6:26  Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter?

6:27  Da, vi nadvladate osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja.

6:28  Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vam je očitno, če lažem.

6:29  Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem.

6:30  Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more moj okus razločevati sprevrženih stvari?