SloKJV - Mark - 1

1:1  Pričetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina,

1:2  kakor je zapisano v prerokih: „Glej, pošiljam svojega poslanca pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.

1:3  Glas nekoga, ki kliče v divjini: ‚Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‘“

1:4  Janez je krščeval v divjini in oznanjal krst kesanja v odpuščanje grehov.

1:5  In k njemu je prišla vsa judejska dežela in tisti iz Jeruzalema in vsi so bili po njem krščeni v reki Jordan ter priznavali svoje grehe.

1:6  In Janez je bil odet s kameljo dlako in s pasom iz živalske kože okoli svojih ledij; in jedel je kobilice in divji med,

1:7  in oznanjal, rekoč: „Za menoj prihaja nekdo, močnejši kakor jaz, čigar čevljev jermena nisem vreden, da bi se sklonil in ju odvezal.

1:8  Zares sem vas krstil z vodo, toda on vas bo krstil s Svetim Duhom.“

1:9  In pripetilo se je v tistih dneh, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in je bil po Janezu krščen v Jordanu.

1:10  In nemudoma, ko se je vzpenjal iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, podobnega golobici, spuščati se nadenj,

1:11  in prišel je glas z neba, rekoč: „Ti si moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.“

1:12  In Duh ga je takoj gnal v divjino.

1:13  In tam, v divjini, je bil štirideset dni skušan od Satana in bil je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli.

1:14  Potem, ko je bil torej Janez vtaknjen v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij Božjega kraljestva

1:15  § ter govoril: „Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Pokesajte se in verjemite evangeliju.“

1:16  Ko je torej hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja metati mrežo v morje, kajti bila sta ribiča.

1:17  Jezus jima je rekel: „Pojdita za menoj in storil vama bom, da postaneta ribiča ljudi.“

1:18  In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila.

1:19  In ko je odšel malce naprej od tam, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina in njegovega brata Janeza, ki sta bila prav tako na ladji in popravljala svoje mreže.

1:20  In nemudoma ju je poklical; in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najetimi služabniki na ladji ter odšla za njim.

1:21  In odšli so v Kafarnáum in nemudoma, na sábatni dan, je vstopil v sinagogo ter učil.

1:22  In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pisarji.

1:23  In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom, in ta je zakričal,

1:24  rekoč: „Daj nam mir; kaj imamo opraviti s teboj, ti, Jezus Nazarečan? Ali si prišel, da nas uničiš? Vem, kdo si, Sveti od Boga.“

1:25  In Jezus ga je oštel, rekoč: „Umolkni in pojdi iz njega.“

1:26  In ko ga je nečisti duh trgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega.

1:27  In vsi so bili osupli, tako zelo, da so se med seboj spraševali, rekoč: „Kakšna beseda je to? Kakšen novi nauk je to? Kajti z oblastjo ukazuje celó nečistim duhovom in oni ga ubogajo.“

1:28  In njegov slôves se je takoj razširil po vsem celotnem področju okoli Galileje.

1:29  In ko so prišli iz sinagoge, so z Jakobom in Janezom nemudoma vstopili v Simonovo in Andrejevo hišo.

1:30  Toda Simonova tašča je ležala bolna zaradi vročice in takoj so mu povedali o njej.

1:31  In prišel je ter jo prijel za roko in jo dvignil; in vročica jo je takoj zapustila in jim je stregla.

1:32  In zvečer, ko je sonce zašlo, so k njemu privedli vse tiste, ki so bili bolni in tiste, ki so bili obsedeni s hudiči.

1:33  In vse mesto je bilo skupaj zbrano pri vratih.

1:34  In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni zaradi različnih bolezni in izgnal mnogo hudičev; hudičem pa ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.

1:35  In zjutraj, ko je vstal veliko pred dnevom, je odšel ven ter se odpravil na samoten kraj in tam molil.

1:36  Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so sledili za njim.

1:37  In ko so ga našli, so mu rekli: „Vsi ljudje te iščejo.“

1:38  Rekel jim je: „Pojdimo v naslednja mesta, da bom lahko tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.“

1:39  In po vsej celotni Galileji je oznanjal v njihovih sinagogah ter izganjal hudiče.

1:40  In k njemu je prišel gobavec, ga rotil in pokleknil navzdol k njemu ter mu rekel: „Če hočeš, me moreš narediti čistega.“

1:41  In Jezus, prevzet s sočutjem, je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in mu reče: „Hočem; bodi čist.“

1:42  § In brž, ko je izgovoril, je gobavost takoj odšla od njega in bil je očiščen.

1:43  § In strogo mu je zabičal in ga nemudoma poslal proč,

1:44  ter mu rekel: „Glej, da nikomur nič ne poveš, temveč pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje te stvari, ki jih je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.“

1:45  Toda ta je odšel ven in pričel to zelo naznanjati in zadevo na široko razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, temveč je bil zunaj na zapuščenih krajih, in k njemu so prihajali iz vsake četrti.