SloKJV - Mark - 14

14:1  Dva dni kasneje je bil praznik pashe in nekvašenega kruha; visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali kako bi ga lahko s prebrisanostjo prijeli in ga usmrtili.

14:2  Vendar so rekli: „Ne na prazničen dan, da ne bi bilo vstaje med ljudmi.“

14:3  In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, medtem ko je sedel pri obedu, je prišla ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila iz narde; in strla škatlo ter jo izlila na njegovo glavo.

14:4  In tam so bili nekateri, ki so imeli v sebi ogorčenje in rekli: „Čemu je bila narejena ta potrata mazila?

14:5  Kajti lahko bi bilo prodano za več kakor tristo denarjev in dano revnim.“ In godrnjali so zoper njo.

14:6  Jezus pa je rekel: „Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Na meni je storila dobro delo.

14:7  Kajti uboge imate vedno med seboj in kadarkoli želite jim lahko storite dobro, toda mene pa nimate vedno.

14:8  Naredila je, kar je lahko; prišla je vnaprej, da moje telo mazili za pokop.

14:9  Resnično, povem vam: ‚Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi to, kar je ona storila, govorilo njej v spomin.‘“

14:10  Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, pa je odšel k visokim duhovnikom, da bi jim ga izdal.

14:11  Ko so oni to slišali, so bili veseli in so mu obljubili, da mu dajo denar. In iskal je, kako bi ga lahko ob priložnosti izdal.

14:12  In prvi dan nekvašenega kruha, ko so zaklali pashalno jagnje, so mu njegovi učenci rekli: „Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš lahko jedel pashalno jagnje?“

14:13  In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima reče: „Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki nese lončen vrč vode; sledita mu.

14:14  In kjerkoli bo vstopil, recita hišnemu očetu: ‚Učitelj pravi: ‚Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‘‘

14:15  In pokazal vama bo veliko zgornjo sobo, opremljeno in pripravljeno; tam pripravita za nas.“

14:16  In njegova učenca sta odšla naprej ter prišla v mesto in našla kakor jima je rekel; in pripravila sta pashalno jagnje.

14:17  In zvečer je prišel z dvanajsterimi.

14:18  In ko so se usedli ter jedli, je Jezus rekel: „Resnično, povem vam: ‚Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.‘“

14:19  § Postajali pa so žalostni in mu drug za drugim govorili: ‚Ali sem jaz?‘ in drugi je rekel: ‚Ali sem jaz?‘

14:20  Odgovoril je in jim rekel: „Eden izmed dvanajsterih je, ki z menoj pomaka v skledo.

14:21  Sin človekov zares gre, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je bil Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se nikoli ne bi rodil.“

14:22  § In ko so pojedli, je Jezus vzel kruh in blagoslovil in ga razlomil in jim dal ter rekel: „Vzemite, jejte, to je moje telo.“

14:23  In vzel je čašo in ko se je zahvalil, jim jo je dal in vsi so pili iz nje.

14:24  § In rekel jim je: „To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.

14:25  Resnično, povem vam: ‚Nič več ne bom pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.‘“

14:26  In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro.

14:27  § In Jezus jim reče: „Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ‚Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‘

14:28  Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.“

14:29  Toda Peter mu je rekel: „Četudi se bodo vsi pohujšali, se vendarle jaz ne bom.“

14:30  Jezus pa mu reče: „Resnično, povem ti: ‚Da me boš ta dan, celó v tej noči, preden petelin dvakrat zapoje, trikrat zatajil.‘“

14:31  Toda on je še bolj silovito govoril: „Če naj bi umrl s teboj, te na noben način ne bom zatajil.“ Prav tako so govorili tudi vsi drugi.

14:32  In prišli so na kraj, ki je bil imenovan Getsemani. In svojim učencem reče: „Sedíte tukaj, dokler bom molil.“

14:33  In s seboj vzame Petra in Jakoba in Janeza in postajal je boleče prepaden in zelo potrt

14:34  in jim reče: „Moja duša je silno žalostna do smrti, zadržujte se tukaj in bedite.“

14:35  In odšel je malce naprej ter padel na tla in molil, če bi bilo mogoče, da gre ta ura mimo njega.

14:36  In rekel je: „Aba, Oče, tebi so vse stvari mogoče. To čašo odvzemi od mene, vendar ne kar jaz hočem, temveč kar ti hočeš.“

14:37  In pride ter jih najde speče in reče Petru: „Simon, spiš? Nisi mogel eno uro bedeti?

14:38  Bedite in molíte, da ne bi vstopili v skušnjavo. Duh je resnično voljan, toda meso je šibko.“

14:39  In ponovno je odšel proč ter molil in govoril iste besede.

14:40  In ko se je vrnil, jih je ponovno našel speče (kajti njihove oči so bile težke) niti niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo.

14:41  In pride tretjič ter jim reče: „Spite torej in vzemite si svoj počitek; dovolj je, ura je prišla; glejte, Sin človekov je izdan v roke grešnikov.

14:42  Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.“

14:43  Medtem pa, ko je še govoril, takoj pride Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami od vélikih duhovnikov in pisarjev in starešin.

14:44  In tisti, ki ga je izdal, jim je dal znak, rekoč: „Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; primite ga in ga varno odvedite proč.“

14:45  § In brž, ko je prišel, je nemudoma šel k njemu in reče: „Učitelj, učitelj;“ in ga poljubil.

14:46  Oni pa so svoje roke položili nanj ter ga prijeli.

14:47  Eden izmed tistih, ki je stal poleg, pa je izvlekel meč in udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal njegovo uho.

14:48  In Jezus je odgovoril ter jim rekel: „Ali ste prišli ven, da me primete, kakor zoper tatu, z meči in s palicami?

14:49  Dnevno sem bil z vami v templju in poučeval, pa me niste prijeli, toda pisma morajo biti izpolnjena.“

14:50  In vsi so ga zapustili ter pobegnili.

14:51  Sledil pa mu je neki mladenič, ki je imel okoli svojega nagega telesa ogrnjeno laneno oblačilo; in mladeniča so zgrabili,

14:52  ta pa je pustil laneno oblačilo in nag pobegnil od njih.

14:53  In Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku; in z njim so bili zbrani vsi visoki duhovniki in starešine in pisarji.

14:54  In Peter mu je sledil od daleč, celó v palačo vélikega duhovnika; in sedèl je s služabniki ter se grel pri ognju.

14:55  In visoki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da ga usmrté, pa niso našli nobenega.

14:56  Kajti mnogo jih je krivo pričalo proti njemu, toda njihova pričevanja se niso ujemala.

14:57  In tam so vstali nekateri in krivo pričali proti njemu, rekoč:

14:58  „Slišali smo ga reči: ‚Uničil bom ta tempelj, ki je narejen z rokami in v treh dneh bom zgradil novega, narejenega brez rok.‘“

14:59  Toda niti tako se njihova pričevanja niso ujemala.

14:60  Véliki duhovnik pa je vstal, [stopil] v sredo in vprašal Jezusa, rekoč: „Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?“

14:61  Vendar je ohranil svoj mir in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je ponovno vprašal in mu rekel: „Ali si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?“

14:62  In Jezus je rekel: „Jaz sem, in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.“

14:63  Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in reče: „Kaj nam je treba nadaljnjih prič?

14:64  Slišali ste bogokletje, kaj mislite?“ In vsi so ga obsodili, da je kriv smrti.

14:65  Nekateri pa so začeli pljuvati nanj in zakrivati njegov obraz ter ga klofutati in mu govoriti: „Prerokuj.“ Služabniki pa so ga udarjali z dlanmi svojih rok.

14:66  In ko je bil Peter spodaj v palači, pride ena izmed služabnic vélikega duhovnika.

14:67  In ko je videla Petra, kako se greje, ga je pogledala in rekla: „In tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.“

14:68  Vendar je zanikal, rekoč: „Ne vem niti ne razumem kaj praviš.“ In odšel je ven v preddverje, petelin pa je zakikirikal.

14:69  In služkinja ga je ponovno videla in pričela govoriti tem, ki so stali poleg: „Ta je eden izmed njih.“

14:70  § On pa je ponovno zanikal. In malce kasneje so tisti, ki so stali poleg, ponovno rekli Petru: „Zagotovo si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoj dialekt se ujema k temu.“

14:71  Vendar je pričel preklinjati in prisegati, rekoč: „Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.“

14:72  In petelin je drugič zapel. Peter pa se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: „Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.“ Ko pa je o tem premišljeval, je zajokal.