SloKJV - Job - 39

39:1  Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?

39:2  Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?

39:3  Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.

39:4  Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.

39:5  Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?

39:6  Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?

39:7  Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.

39:8  Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.

39:9  Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?

39:10  Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?

39:11  Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?

39:12  Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?

39:13  Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?

39:14  Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu

39:15  in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.

39:16  Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,

39:17  ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.

39:18  Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.

39:19  Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?

39:20  § Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilica? Slava njegovih nosnic je strašna

39:21  Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.

39:22  Zasmehuje strah in ni zgrožen, niti se pred mečem ne obrača nazaj.

39:23  Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.

39:24  Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.

39:25  Med šofarji hrže: ‚Hi, hi‘ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.

39:26  Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?

39:27  Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?

39:28  Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.

39:29  Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.

39:30  Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.“