SloStritar - Psalms - 69

69:1  Načelniku godbe na šestero strun, pesem Davidova.

69:2  Reši me, Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše,

69:3  Pogrezam se v blato pregloboko; kjer ni trdnega pod nogo; zahajam v globočine vodâ; in val poplaveč me požira.

69:4  Trudim se vpijoč, suši se grlo moje; oči moje pešajo, ko upam v svojega Boga.

69:5  Več jih je ko glave moje lâs, ki me sovražijo po krivem; mogočneji so, ki me hočejo ubiti, ki so mi sovražniki po krivici; tedaj me silijo vrniti, česar nisem vzel.

69:6  O Bog, ti poznaš nespamet mojo, in krivice moje niso ti skrite.

69:7  Ne bodi jih mene sram, kateri čakajo tebe; Gospod, Bog vojnih krdél, rudečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

69:8  Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva obličje moje.

69:9  Tujec sem postal bratom svojim, in neznan matere moje sinovom.

69:10  Ker gorečnost za hišo tvojo me razjéda, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, mene zadeva.

69:11  Ko jokajoč pokorim s postom dušo svojo, tedaj se mi to šteje za najhujšo sramoto.

69:12  Ko se oblačim v raševino, tedaj sem jim v pregovor.

69:13  O meni govoričijo vkup sedeči pri vratih, in pesmi pojó, ko pijejo opojno pijačo.

69:14  O meni torej je prošnja moja tá do tebe, Gospod: čas je milosti, Bog, po obilnosti milosti svoje usliši me, po blagi zvestobi svoji.

69:15  Potegni me iz blata, in naj se ne pogreznem; otet naj bodem sovražnikov svojih, in iz globočin vodâ.

69:16  Valovje vodâ naj me poplaveč ne odnese, in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre ust svojih nad mano.

69:17  Usliši me, Gospod, ker dobra je milost tvoja; po obilosti usmiljenja svojega ozri se v mé.

69:18  In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu; ker v stiski sem, hiti, usliši me!

69:19  Približaj se duši moji, ótmi jo; zavoljo sovražnikov mojih réši me.

69:20  Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo; pred teboj so vsi sovražniki moji.

69:21  Zasramovanje tare srce moje, tako da sem bolan; in ko ga čakam, da bi me miloval, nikogar ni; ali tolažiteljev, vendar ne najdem jih.

69:22  Dà, za živež mi dajó želča, in v žeji moji dajó mi piti octa.

69:23  Njih miza bodi pred njimi za zanko, in za povračila, za zadrgo.

69:24  Otemné naj njih oči, da ne vidijo; in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

69:25  Razlij na nje jezo svojo, in srd tvoj naj jih dohiti.

69:26  Pusti naj bodejo njih gradovi, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

69:27  Ker preganjajo njega, kateregi si tí udaril, in po bolečini prebodencev tvojih spletajo pripovedke.

69:28  Pridevaj kazen kazni njih krivici, in naj ne pridejo v pravico tvojo.

69:29  Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapisujejo.

69:30  Jaz pa ubožen in trpeč, blaginja tvoja, Bog, postavila me bode na višavo.

69:31  Hvalil bodem ime Božje s pesmijo, in poveličeval ga bodem sè zahvaljevanjem,

69:32  Kar se bode bolje zdelo Gospodu, ko vol, junec rogat z razklanimi parklji.

69:33  Ko bodejo to videli krotki, veselili se bodo; in oživelo bode srce vaše, ki iščete Boga.

69:34  Ker Gospod se ozira na potrebne, in jetnikov svojih ne zameta.

69:35  Hvalila ga bodo nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

69:36  Ker Bog otima Sijon in zida z nova mesta Judovska, da stanujejo tam, in podedujejo ono deželo.

69:37  Nasledniki, pravim, hlapcev njegovih naj jo posedajo, in ljubitelji imena njegovega naj prebivajo v njej,