SloChraska - Luke - 2

2:1  Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

2:2  To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cirenij.

2:3  In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

2:4  Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

2:5  da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

2:6  Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

2:7  In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

2:8  In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

2:9  In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

2:10  In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

2:11  Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

2:12  In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

2:13  In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

2:14  Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

2:15  In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

2:16  In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

2:17  Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

2:18  In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

2:19  Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

2:20  In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

2:21  In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

2:22  In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

2:23  kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

2:24  in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

2:25  In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

2:26  In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

2:27  In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

2:28  ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

2:29  Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

2:30  ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

2:31  ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

2:32  luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

2:33  In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

2:34  In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

2:35  (a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

2:36  In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

2:37  je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

2:38  In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

2:39  In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

2:40  A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

2:41  In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

2:42  In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

2:43  In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

2:44  Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

2:45  In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

2:46  In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

2:47  Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

2:48  In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

2:49  On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

2:50  In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

2:51  Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.

2:52  In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.