SloChraska - John - 11

11:1  Bil je pa eden bolan, po imenu Lazar, iz Betanije, iz trga Marije in Marte, njene sestre.

11:2  Marija, katere brat Lazar je bil bolan, pa je bila ta, ki je pomazilila Gospoda z mazilom in mu utrla noge z lasmi svojimi.

11:3  Sestri torej pošljeta k njemu, rekoč: Gospod, glej, ki ga ti ljubiš, je bolan.

11:4  Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni za smrt, marveč za slavo Božjo, da se Sin Božji po njej oslavi.

11:5  Jezus je pa ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja.

11:6  Ko torej zasliši, da je bolan, tedaj ostane še dva dni na tistem mestu, kjer je bil.

11:7  Potem šele veli učencem svojim: Pojdimo zopet v Judejo!

11:8  Učenci mu reko: Rabi, ravnokar so te hoteli Judje s kamenjem posuti, pa pojdeš zopet tja?

11:9  Jezus odgovori: Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po dnevi hodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta;

11:10  če pa kdo po noči hodi, se spotakne, ker ni luči v njem.

11:11  To je povedal, in potem reče: Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim.

11:12  Reko mu torej učenci njegovi: Gospod, če je zaspal, ozdravi.

11:13  Rekel pa je to Jezus o smrti njegovi; a oni so mislili, da pravi o navadnem spanju.

11:14  Tedaj jim Jezus razločno pove: Lazar je umrl;

11:15  in radujem se zavoljo vas, da nisem bil tam, da boste verovali; pa pojdimo k njemu.

11:16  Tedaj reče Tomaž, ki se imenuje Dvojček, součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim.

11:17  Ko torej Jezus pride, ga najde že štiri dni ležečega v grobu.

11:18  Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst tečajev.

11:19  In mnogo izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili po njunem bratu.

11:20  Ko torej zasliši Marta, da prihaja Jezus, mu gre naproti; a Marija je doma sedela.

11:21  Marta torej reče Jezusu: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.

11:22  A tudi sedaj vem, karkoli poprosiš Boga, ti Bog da.

11:23  Reče ji Jezus: Brat tvoj vstane.

11:24  Marta mu reče: Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.

11:25  Reče ji Jezus: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre;

11:26  in vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj. Veruješ li to?

11:27  Reče mu: Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Sin Božji, ki je imel priti na svet.

11:28  In rekši to, odide in pokliče skrivaj Marijo, sestro svojo, rekoč: Učenik je tu in te kliče.

11:29  Ona pa, ko zasliši, hitro vstane in pride k njemu.

11:30  Jezus namreč še ni bil prišel v trg, temuč je bil še na mestu, kjer ga je bila Marta srečala.

11:31  Ko pa vidijo Judje, ki so bili ž njo v hiši in so jo tolažili, da je Marija hitro vstala in odšla, gredo za njo, misleč, da gre h grobu, da bi tam jokala.

11:32  Ko torej pride Marija tja, kjer je Jezus, in ga ugleda, mu pade k nogam in mu reče: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.

11:33  Jezus pa, ko jo vidi, da joka, in Judje, ki so prišli ž njo, da jokajo, se zgrozi v duhu in postane sam žalosten,

11:34  in reče: Kam ste ga položili? Reko mu: Pridi in poglej!

11:35  Jezus se razjoka.

11:36  Judje tedaj reko: Glej, kako ga je ljubil!

11:37  A nekateri izmed njih reko: Ali ni mogel on, ki je slepemu oči odprl, storiti, da bi tudi ta ne bil umrl?

11:38  In Jezus se zopet zgrozi v sebi in pride h grobu. Bila je pa votlina in kamen je ležal na njej.

11:39  Jezus veli: Vzdignite kamen! Marta, sestra rajnikova, mu reče: Gospod, že smrdi; zakaj štiri dni je že v grobu.

11:40  Veli ji Jezus: Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ?

11:41  Tedaj odvalijo kamen, kjer je mrtvec ležal. A Jezus povzdigne oči kvišku in reče: Oče, zahvaljujem te, da si me uslišal.

11:42  Pa jaz sem vedel, da me vsekdar poslušaš; toda zaradi ljudstva, ki okoli stoji, sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.

11:43  In ko je to rekel, zakliče z močnim glasom: Lazar, pridi ven!

11:44  In mrtvec izide, povezan na nogah in rokah s povoji, in njegov obraz je bil obvezan s prtom. Veli jim Jezus: Razvežite ga in pustite, naj odide.

11:45  Tedaj jih je veliko izmed Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je Jezus storil, sprejelo vero vanj.

11:46  A nekateri izmed njih odidejo k farizejem in jim povedo, kaj je storil Jezus.

11:47  Višji duhovniki in farizeji torej skličejo veliki zbor in reko: Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev.

11:48  Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.

11:49  A eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim reče: Vi ničesar ne veste,

11:50  in tudi ne premišljate, da je bolje za vas, če eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod poginil.

11:51  Tega pa ni rekel sam od sebe, temuč, ker je bil tisto leto veliki duhovnik, je prorokoval, da ima Jezus umreti za narod;

11:52  in ne samo za ta narod, ampak da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno.

11:53  Od tega dne torej se posvetujejo, kako naj ga umore.

11:54  Jezus pa ni hodil več očitno med Judi, temuč se je umaknil odtod v kraj blizu puščave, k mestu, ki se imenuje Efraim; in tu je prebival z učenci svojimi.

11:55  Bila je pa blizu Velika noč Judov; in veliko jih gre iz dežele gori v Jeruzalem pred Veliko nočjo, da se očistijo.

11:56  Iščejo tedaj Jezusa in se pogovarjajo med seboj, stoječ v templju: Kaj se vam zdi? Gotovo ne pride na praznik?

11:57  Izdali pa so višji duhovniki in farizeji zapoved, če kdo zve, kje je, naj to naznani, da bi ga zgrabili.