SloChraska - Psalms - 105

105:1  Hvalite Gospoda, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova!

105:2  Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih!

105:3  Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo Gospoda.

105:4  Iščite Gospoda in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja.

105:5  Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.

105:6  O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi!

105:7  On, Gospod, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove.

105:8  Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov,

105:9  zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku.

105:10  In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo,

105:11  govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest.

105:12  Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej,

105:13  in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu,

105:14  ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih:

105:15  Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim!

105:16  Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha.

105:17  Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa.

105:18  Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše,

105:19  do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor Gospodov ga je bil prečistil.

105:20  Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.

105:21  Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti,

105:22  da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine.

105:23  Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi.

105:24  Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih.

105:25  Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove.

105:26  Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil.

105:27  Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi.

105:28  Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi.

105:29  Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe.

105:30  Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah.

105:31  Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino.

105:32  Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj,

105:33  in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine.

105:34  Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila,

105:35  in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad.

105:36  Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči.

105:37  Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.

105:38  Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel.

105:39  Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč.

105:40  Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil.

105:41  Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka.

105:42  Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega.

105:43  Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje,

105:44  in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last,

105:45  da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!