SloChraska - Psalms - 89

89:1  {Pouk Etana Ezrahovca.} O milostih Gospodovih bom peval vekomaj, rodu za rodom bom oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.

89:2  Rekel sem namreč: Vekomaj se bo milost sezidavala, v samih nebesih utrdiš zvestobo svojo.

89:3  „Sklenil sem zavezo z izvoljencem svojim, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

89:4  Na vekomaj utrdim seme tvoje in stavil bom prestol tvoj od roda do roda.“ (Sela.)

89:5  Zato slavé nebesa čudovito delo tvoje, o Gospod, tudi zvestobo tvojo v zboru svetnikov.

89:6  Zakaj kdo naj se v nebeških višavah primerja Gospodu, kdo je Gospodu podoben med sinovi Božjimi?

89:7  On je Bog mogočni, jako strašen v zboru svetnikov in strašnejši mimo vseh, ki so okrog njega.

89:8  O Gospod, Bog nad vojskami, kdo je tebi enako mogočen, Gospod? In zvestoba tvoja biva okrog tebe.

89:9  Ti gospoduješ nad morja divjostjo; ko se vzpenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš.

89:10  Zdrobil si Egipt, da je kakor strt, z ramo svoje moči si razkropil sovražnike svoje.

89:11  Tvoja so nebesa, tvoja tudi zemlja; vesoljni svet in česar je poln, ustanovil si ti.

89:12  Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon veselo pojeta o imenu tvojem.

89:13  Velemožna je rama tvoja, krepka je roka tvoja, vzvišena desnica tvoja.

89:14  Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu, milost in resnica hodita pred obličjem tvojim.

89:15  Blagor ljudstvu, ki pozna trobente radostni glas! Ti hodijo v svetlobi obličja tvojega, o Gospod!

89:16  V imenu tvojem se radujejo ves dan in po pravičnosti tvoji se povišujejo.

89:17  Zakaj dika njih moči si ti, in po blagovoljnosti tvoji bo zvišan rog naš.

89:18  Gospod namreč je naš ščit in Svetnik Izraelov naš kralj.

89:19  Nekdaj si v prikazni govoril svetnikom svojim in rekel: Pomoč sem podelil junaku, povzdignil sem izvoljenega iz ljudstva.

89:20  Našel sem Davida, hlapca svojega, pomazilil sem ga s svetim oljem svojim.

89:21  Ž njim bodi roka moja stanovitna in rama moja naj ga krepča.

89:22  Ne bo ga stiskal sovražnik in sin krivice ga ne bo tlačil.

89:23  Temuč starem izpred njega nasprotnike njegove in sovražilce njegove udarim.

89:24  In moja zvestoba in milost moja bo ž njim, in v imenu mojem se povzdigne rog njegov.

89:25  In nad morje položim roko njegovo in nad reke njegovo desnico.

89:26  On me bo klical: Oče moj si ti, Bog moj mogočni in skala rešenja mojega.

89:27  Jaz pa ga postavim za prvorojenca, za najvišjega kraljem zemlje.

89:28  Vekomaj mu ohranim milost svojo, in zaveza moja mu ostani zvesta.

89:29  In postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes.

89:30  Ako zapusté sinovi njegovi zakon moj in ne bodo hodili v sodbah mojih,

89:31  ako oskrunijo postave moje in ne bodo ravnali po zapovedih mojih:

89:32  obiščem s šibo njih pregreho in z udarci njih krivico.

89:33  Toda milosti svoje mu ne odtegnem in lagal ne bom zoper zvestobo svojo.

89:34  Ne oskrunim zaveze svoje in ne izpremenim ustnic svojih obljube.

89:35  Enkrat sem prisegel pri svetosti svoji; zares, Davidu ne bom lagal:

89:36  Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano.

89:37  Kakor luna bode stanoviten vekomaj. In priča v nebeških višavah je zvesta. (Sela.)

89:38  Ti pa si zavrgel in zaničeval, razsrdil si se zoper maziljenca svojega.

89:39  Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venec njegov.

89:40  Podrl si vse ograje njegove, trdnjave njegove si izpostavil razdoru.

89:41  Plenili so ga vsi mimohodeči, v zasmeh je dan sosedom svojim.

89:42  Povzdignil si zatiralcev njegovih desnico, veselje napravil vsem sovražnikom njegovim.

89:43  Skrhal si tudi meča njegovega ostrino in mu nisi dal zmagati v vojski.

89:44  Storil si, da je minila bleščoba njegova, in prestol njegov si zvrnil na tla.

89:45  Okrajšal si dni mladosti njegove, pokril si ga s sramoto. (Sela.)

89:46  Doklej, Gospod, boš li se skrival vekomaj? gorela bo kakor ogenj jeza tvoja?

89:47  Spomni se me – kako sem kratkih dni! Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške!

89:48  Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo svojo zoper oblast groba? (Sela.)

89:49  Kje so, o Gospod, milosti tvoje nekdanje, ki si jih prisegel Davidu v zvestobi svoji?

89:50  Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v prsih svojih zasramovanje vseh teh mnogih ljudstev,

89:51  s katerim so sramotili sovražniki tvoji, Gospod, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje. —

89:52  Slava Gospodu vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.