SloChraska - John - 6

6:1  Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

6:2  In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

6:3  Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi.

6:4  Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov.

6:5  Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli?

6:6  To pa je rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti.

6:7  Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega.

6:8  Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat:

6:9  Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko?

6:10  Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu.

6:11  Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli.

6:12  Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine.

6:13  Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli.

6:14  Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet.

6:15  Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.

6:16  Ko se pa zvečeri, gredo učenci njegovi k morju,

6:17  in stopivši v ladjo, se popeljejo na oni kraj morja v Kafarnavm. In tema je že nastala, in Jezus še ni prišel k njim;

6:18  in morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter.

6:19  Ko pa veslajo kakih petindvajset ali trideset tečajev daleč, ugledajo Jezusa, da hodi po morju in se približuje ladji, in se preplašijo.

6:20  On pa jim reče: Jaz sem; ne bojte se!

6:21  Hočejo ga torej vzeti v ladjo; in precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali.

6:22  Drugi dan, ko vidi ljudstvo, ki je stalo onkraj morja, da ni bilo tam druge ladjice razen tiste ene, ki so vanjo vstopili učenci, in da Jezus ni stopil z učenci svojimi v ladjo, ampak da so bili učenci sami odšli,

6:23  (prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil),

6:24  ko torej ljudstvo izprevidi, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladjice in pridejo v Kafarnavm, da poiščejo Jezusa.

6:25  In ko ga najdejo onkraj morja, mu reko: Rabi, kdaj si prišel sem?

6:26  Odgovori jim Jezus in reče: Resnično, resnično vam pravim, iščete me ne zato, ker ste videli čudeže, temuč ker ste jedli od hlebov in ste se nasitili.

6:27  Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

6:28  Reko mu torej: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja?

6:29  Jezus jim odgovori in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, ki ga je on poslal.

6:30  Pa mu reko: Kakšno znamenje torej pokažeš, da bi videli in verovali? kaj delaš?

6:31  Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh iz nebes jim je dal jesti“.

6:32  Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Ne Mojzes vam je dal kruha iz nebes, marveč Oče moj vam daje pravi kruh iz nebes.

6:33  Kruh Božji namreč je ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu.

6:34  Reko mu torej: Gospod, daj nam vsekdar tega kruha.

6:35  Jezus jim reče: Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen.

6:36  Ali povedal sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete.

6:37  Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven.

6:38  Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.

6:39  To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temuč da vse to obudim poslednji dan.

6:40  Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:41  Tedaj godrnjajo Judje nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,

6:42  in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel?

6:43  Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj.

6:44  Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:45  Pisano je v prorokih: „In vsi bodo učeni od Boga“. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.

6:46  Ne pravim, da je kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga: ta je videl Očeta.

6:47  Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.

6:48  Jaz sem kruh življenja.

6:49  Očetje vaši so jedli mano v puščavi in so pomrli.

6:50  Ta je kruh, ki prihaja iz nebes, da ne umre, kdor jé od njega.

6:51  Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.

6:52  Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti?

6:53  Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

6:54  Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:55  Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača.

6:56  Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem.

6:57  Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel zaradi mene.

6:58  Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so Očetje vaši jedli in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.

6:59  To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu.

6:60  Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

6:61  Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko?

6:62  Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?

6:63  Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje.

6:64  Toda so med vami nekateri, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo je, ki ga izda.

6:65  In reče: Zato sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega.

6:66  Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo in nič več niso hodili ž njim.

6:67  Reče torej Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

6:68  Simon Peter mu odgovori: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.

6:69  In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji.

6:70  Odgovori jim Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajsterih izvolil? In eden izmed vas je hudič.

6:71  To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.