SloChraska - Ruth

Chapter 1

1:1  In zgodi se v dneh, ko so sodniki vladali, da nastane lakota v deželi. In neki mož iz Betlehema Judovega odide, da prebiva kot tujec na Moabski poljani, on in žena njegova in dva sinova.

1:2  Možu pa je bilo ime Elimelek in ženi njegovi Naomi, njegova dva sinova pa sta se imenovala Mahlon in Kiljon, Efratejca iz Betlehema Judovega. In prišli so na Moabsko poljano in bivali ondi.

1:3  Elimelek pa, Naomin mož, je umrl, in ona je ostala z dvema sinoma svojima.

1:4  Ta si vzameta ženi Moabki, eni je bilo ime Orfa in drugi Ruta. In prebivali so ondi blizu deset let.

1:5  Potem umrjeta obadva, Mahlon in Kiljon, in žena ostane za dvema sinoma svojima in za možem svojim.

1:6  Tedaj vstane ona z dvema snahama svojima, da bi se povrnila z Moabske poljane; slišala je namreč v kraju moabskem, da je Gospod obiskal ljudstvo svoje, ko mu je dal kruha.

1:7  Odpravi se torej iz mesta, kjer je bivala, in ž njo dve snahi njeni, in nastopijo pot, da se vrnejo v deželo Judovo.

1:8  In Naomi reče dvema snahama svojima: Pojdita in vrnita se, vsaka v svoje matere hišo! Gospod stóri vama milost, kakor ste jo storili mrtvima in meni.

1:9  Daj vama Gospod, da najdeta pokoj, vsaka v svojega moža hiši. In ju poljubi. Oni pa povzdigneta glas svoj in jočeta.

1:10  In ji rečeta: Nikar, ampak vrneva se s teboj k ljudstvu tvojemu.

1:11  Naomi pa reče: Vrnita se, hčerki moji! Čemu bi hoteli z menoj iti? Nosim li še sinove v telesu svojem, ki bi vam bili možje?

1:12  Vrnita se, hčerki moji, in pojdita! Prestara sem že, da bi vzela moža. In ko bi tudi rekla: Upam, da dobim še to noč moža in porodim sinove,

1:13  bosta li hoteli čakati, dokler odrastejo? hočeta li zaradi njih odlašati, da ne bi vzeli moža? Ne, hčerki moji! zakaj meni je veliko bridkejše nego vama, ker roka Gospodova je iztegnjena zoper mene.

1:14  In oni povzdigneta glas svoj in jočeta še bolj. Orfa pa poljubi taščo svojo in odide. A Ruta se je oklene.

1:15  Ona pa reče: Glej, jetrva tvoja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojemu bogu; vrni se tudi ti za jetrvo svojo!

1:16  Ruta odgovori: Nikar me ne sili, da te zapustim in se obrnem, da ne bi šla za teboj! Ker kamor ti greš, hočem iti tudi jaz, in kjerkoli ostaneš, ostanem tudi jaz: tvoje ljudstvo je ljudstvo moje, in tvoj Bog je moj Bog!

1:17  Kjer umrješ, umrjem tudi jaz in ondi hočem biti pokopana. Gospod mi stóri to in ono, če sama smrt ne loči mene in tebe.

1:18  Ko torej vidi, da se je trdno namenila iti ž njo, neha jo odvračati.

1:19  In šli sta obedve, da sta dospeli v Betlehem. In zgodi se, ko prideta v Betlehem, da se vznemiri zanju vse mesto, in žene so dejale: Je li ta Naomi?

1:20  Ona pa reče: Ne imenujte me Naome, ampak kličite me Maro, ker me je Vsegamogočni prenapolnil z bridkostjo!

1:21  Polna sem šla odtod, a prazno me je pripeljal domov Gospod. Zakaj mi pravite Naomi, ker me je ponižal Gospod in Vsegamogočni mi hudo storil?

1:22  Tako se je vrnila Naomi in ž njo Ruta Moabka, njena snaha, ki je odšla z Moabske poljane; in dospeli sta v Betlehem, prav ko se je ječmenova žetev začela.

Chapter 2

2:1  Imela je pa Naomi sorodnika po možu svojem, vrlega in bogatega moža, iz rodovine Elimelekove, in ime mu je bilo Boaz.

2:2  In Ruta Moabka reče Naomi: Dovoli, naj grem na polje in pobiram klasje za njim, v čigar očeh najdem milost. Ona ji veli: Pojdi, moja hči!

2:3  Nato gre in pride in pobira za ženjci na polju. In prigodi se ji, da zaide na njivo Boazovo, ki je bil iz Elimelekove rodovine.

2:4  In glej, Boaz pride iz Betlehema in reče ženjcem: Gospod bodi z vami! In oni mu odzdravijo: Blagoslovi te Gospod!

2:5  Nato vpraša Boaz hlapca svojega, ki je bil postavljen čez ženjce: Čigava je ta mladenka?

2:6  Hlapec, ki je bil postavljen nad ženjci, odgovori: Mladenka je Moabka, ki je prišla z Naomo nazaj z Moabske poljane.

2:7  In mi je dejala: Naj pobiram, prosim, in spravljam med snopjem, za ženjci; in je prišla in vztrajala od jutra do sedaj, samo da je prav malo doma posedela.

2:8  Tedaj reče Boaz Ruti: Slišiš li, hči moja? Ne pojdi na drugo njivo pobirat, tudi ne hodi odtod, ampak pridruži se deklam mojim.

2:9  Glej, na kateri njivi žanjejo, in pojdi tja za njimi! Ali nisem zapovedal mladeničem, naj se te nihče ne dotakne? In kadar boš žejna, pojdi k posodam in pij, kar moji hlapci zajemajo!

2:10  Tedaj pade ona na obličje svoje in se prikloni do tal in mu reče: S čim sem našla milost pred očmi tvojimi, da se prijazno oziraš po meni, ki sem tujka?

2:11  Boaz odgovori in ji reče: Natanko mi je bilo povedano vse, kar si storila tašči svoji, odkar ti je umrl mož, in kako si zapustila svojega očeta in mater svojo in zemljo, ki si v njej rojena, in si šla k ljudstvu, ki ga poprej nisi nič poznala.

2:12  Gospod ti poplačaj delo tvoje, in popolno povračilo ti pridi od Gospoda, Izraelovega Boga, ki si prišla k njemu, da imaš pribežališče pod perutmi njegovimi!

2:13  In ona reče: Gospod moj, naj najdem milost v očeh tvojih; zakaj ti si me potolažil in na srce govoril dekli svoji, čeprav nisem kakor ena dekel tvojih.

2:14  In ko je bil čas jedi, ji veli Boaz: Pridi sem in jej kruh in omakaj grižljaj svoj v kisu. In ona sede poleg ženjcev. In poda ji opraženega zrnja, in jedla je in se nasitila in ostanke shranila.

2:15  In ko vstane, da zopet pobira, ukaže Boaz hlapcem svojim, rekoč: Dajte, da pobira tudi med snopjem, in je nikar ne sramotite!

2:16  Tudi nalašč potegujte zanjo klasje iz snopkov in pustite na tleh, da pobira, in nihče je zato ne svari.

2:17  Tako je pobirala na polju do večera; in iztolkla je, kar je nabrala, in bilo je okoli efe ječmena.

2:18  In vzame to in gre v mesto; in njena tašča je videla, koliko je nabrala; in izname in ji poda, kar ji je preostalo, ko se je bila nasitila.

2:19  Nato ji reče tašča njena: Kod si danes pobirala in kje si delala? Blagoslovljen bodi, ki se je prijazno ozrl nate! In pove tašči svoji, pri kom je delala, in reče: Ime možu, pri katerem sem danes delala, je Boaz.

2:20  In Naomi reče snahi svoji: Blagoslovljen bodi od Gospoda, čigar milost ne zapusti ne živih, ne mrtvih! Še ji pove Naomi: Ta mož je bližji sorodnik najin, eden teh, ki jim gre pravica odkupiti naju.

2:21  In Ruta Moabka reče: Tudi to mi je velel: Vztrajaj pri hlapcih mojih, dokler ne požanjejo vsega, kar je moje.

2:22  Naomi pa reče snahi svoji Ruti: Dobro je, hči moja, da hodiš ven z deklami njegovimi, da te ne žalijo na kateri drugi njivi.

2:23  Tako se je družila, pobirajoč klasje, Boazovim deklam, dokler ni minila ječmenova in pšenična žetev, in je prebivala s taščo svojo.

Chapter 3

3:1  Naomi pa, njena tašča, ji reče: Hči moja, ni li treba, da ti poiščem počitka, da se ti bo dobro godilo?

3:2  In sedaj, ni li Boaz, s čigar deklami si bila, sorodnik naš? Glej, nocoj veja ječmen na gumnu svojem.

3:3  Izkoplji se torej in se pomazili in obleci svoja oblačila, pa pojdi doli na gumno; a ne daj se spoznati možu, dokler ne neha jesti in piti.

3:4  In ko potem pojde leč, zapomni si mesto, kam leže, pa pojdi tja ter odgrni odejo pri nogah njegovih in lezi; in on ti pove, kaj naj storiš.

3:5  Ona ji reče: Vse, kar mi praviš, hočem storiti.

3:6  In odide doli na gumno in stori vse, kakor ji je bila velela tašča njena.

3:7  Ko pa se je Boaz najedel in napil in srce mu je bilo dobre volje, pride in leže za kopico snopja; in ona pride tiho in odgrne odejo pri nogah njegovih in leže.

3:8  In zgodi se opolnoči, da se mož prestraši in se obrne, kajti glej, žena mu leži pri nogah!

3:9  In vpraša: Kdo si ti? Ona pa odgovori: Jaz sem Ruta, dekla tvoja; razprostri perut svojo čez svojo deklo, zakaj odkupitelj si mi.

3:10  A on reče: Blagoslovljena bodi od Gospoda, hči moja! Zdaj si se pa še milostnejša izkazala nego poprej, ker nisi hodila za mladeniči, ne za ubogimi, ne za bogatimi.

3:11  Sedaj pa, hči moja, nič se ne boj! Vse ti storim, kar praviš, zakaj vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.

3:12  In res je tudi, da sem odkupitelj; toda je odkupitelj bliže soroden nego jaz.

3:13  Počakaj to noč! Ako ti bo jutri hotel storiti sorodniško dolžnost, dobro, naj te odkupi. Če ga pa ne bo volja storiti ti sorodniško dolžnost, hočem te odkupiti jaz, kakor res Gospod živi! Ostani tu do jutra!

3:14  In ležala je pri nogah njegovih do jutra. Potem vstane, preden je mogel kdo drugega spoznati. Zakaj on je dejal: Da bi tega kdo ne zvedel, da je prišla žena na gumno.

3:15  In veli ji: Podaj sem plašč, ki ga imaš na sebi, in drži ga. In ga drži, in on ji nameri vanj šest meric ječmena in ji ga zadene, ter odide v mesto.

3:16  In ko pride k tašči svoji, reče ta: Kako je s teboj, hči moja? In ona ji pove vse, kar ji je storil tisti mož,

3:17  in reče: Teh šest meric ječmena mi je dal, zakaj, rekel je: Prazna ne smeš iti k tašči svoji!

3:18  Ona pa ji reče: Le mirna bodi, hči moja, dokler ne zveš, kako se stvar konča; zakaj ta mož si ne da pokoja, dokler ne dožene stvari še danes.

Chapter 4

4:1  Boaz pa je šel gori v mestna vrata in je sedel ondi; in glej, sorodnik – odkupitelj, ki je govoril Boaz o njem, gre mimo. Tedaj mu reče: Hej, ti, stopi sem in tu sedi! In krene tja in sede.

4:2  In Boaz pokliče deset mož iz mestnih starejšin in reče: Sedite tukaj! In so sedli.

4:3  Nato ogovori sorodnika: Naomi, ki se je vrnila z Moabske poljane, ima naprodaj kos polja, ki je bil našega brata Elimeleka;

4:4  in hotel sem ti to razodeti in te pozvati: Kupi ga vpričo njih, ki tu sede, in vpričo starejšin mojega ljudstva. Če ga hočeš odkupiti, ga odkupi; ako pa ga nočeš odkupiti, povej mi, da vem; kajti ni ga, ki bi ga odkupil, razen tebe, in jaz sem za tabo. On odgovori: Hočem ga odkupiti.

4:5  Na to veli Boaz: Kateri dan kupiš tisto polje iz roke Naomine, ga tudi pridobiš od Rute Moabke, žene umrlega sorodnika, da obudiš ime mrtvega za dediščino njegovo.

4:6  In sorodnik reče: Ne morem ga odkupiti, da ne skazim svoje dediščine. Odkupi zase, kar bi moral odkupiti jaz, ker jaz ne morem odkupiti.

4:7  Bila pa je v starih časih navada v Izraelu, če se je kaj kupilo ali zamenjalo, da se potrdi vsaka reč: da je mož sezul čevelj svoj in ga dal drugemu. To je bilo v potrdilo v Izraelu.

4:8  Tako je rekel sorodnik Boazu: Kupi ga zase! In sezul je čevelj svoj.

4:9  Tedaj reče Boaz starejšinam in vsemu ljudstvu: Priče ste danes, da sem kupil vse, kar je bilo Elimelekovo, in vse, kar je bilo Kiljonovo in Mahlonovo, iz roke Naomine.

4:10  Vrhutega sem pridobil Ruto Moabko, ženo Mahlonovo, da bodi moja žena, da obudim ime umrlega za dediščino njegovo, da ne izgine ime mrtvega izmed bratov njegovih in iz vrat mesta njegovega. Temu ste priče danes.

4:11  In vse ljudstvo, ki je bilo v vratih, in starejšine reko: Priče smo. Gospod stóri, da bodi žena, ki pride v hišo tvojo, kakor Rahela in Leja, kateri dve sta postavili dom Izraelov! In pridóbi krepost v Efrati in ime si ustanóvi v Betlehemu!

4:12  In naj bode hiša tvoja kakor hiša Pereza, ki ga je Tamara rodila Judi, iz zaroda, ki ti ga da Gospod od te mlade žene.

4:13  Vzame torej Boaz Ruto, in bila je žena njegova; in gre k njej, in Gospod ji da, da je spočela in rodila sina.

4:14  In žene reko Naomi: Hvaljen bodi Gospod, ki te danes ni pustil brez odkupitelja, čigar ime naj bo slovelo v Izraelu!

4:15  On poživi dušo tvojo in te bo podpiral v starosti tvoji; zakaj snaha tvoja, ki te ljubi, ga je rodila, in ona ti je boljša nego sedem sinov.

4:16  In Naomi vzame dete in si ga položi na kolena, in mu je bila pestunja.

4:17  In njene sosedinje so mu dale ime, rekoč: Rodil se je sin Naomi; in so ga imenovale Obeda. On je oče Jeseja, očeta Davidovega.

4:18  Ti pa so rodovi Perezovi: Perez je rodil Hezrona,

4:19  Hezron je rodil Rama, in Ram je rodil Aminadaba;

4:20  Aminadab pa je rodil Nahsona, in Nahson je rodil Salmona,

4:21  Salmon pa je rodil Boaza, Boaz pa je rodil Obeda,

4:22  Obed pa je rodil Jeseja, in Jesej je rodil Davida.