SloKJV - Ruth

Chapter 1

1:1  Pripetilo se je torej v dneh, ko so vladali sodniki, da je bila v deželi lakota. In nek mož iz Judovega Betlehema je odšel, da začasno prebiva v moábski deželi, on in njegova žena in njegova dva sinova.

1:2  Ime moža je bilo Eliméleh, ime njegove žene pa Naomí in ime njegovih dveh sinov Mahlón in Kiljón, Efrátejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tam ostali.

1:3  Naomín soprog Eliméleh je umrl in bila je zapuščena in njena dva sinova.

1:4  Vzela sta si ženi izmed moábskih žensk. Ime ene je bilo Orpa, ime druge pa je bilo Ruta. Tam so prebivali okoli deset let.

1:5  Tudi Mahlón in Kiljón, oba izmed njiju, sta umrla. In ženska je bila zapuščena od svojih dveh sinov in od svojega soproga.

1:6  Potem je vstala s svojima snahama, da bi se lahko vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, kako je Gospod obiskal svoje ljudstvo, ko jim je dajal kruh.

1:7  Zato je odšla iz kraja, kjer je bila in njeni dve snahi z njo in odšle so na pot, da se vrnejo v Judovo deželo.

1:8  Naomí je svojima dvema snahama rekla: „Pojdita, vrnita se vsaka k hiši svoje matere. Gospod naj prijazno postopa z vama, kakor sta vidve postopali z mrtvima in z menoj.

1:9  Gospod naj vama zagotovi, da bosta lahko našli počitek, vsaka izmed vaju, v hiši svojega soproga.“ Potem ju je poljubila. Oni pa sta povzdignili svoj glas in zajokali.

1:10  Rekli sta ji: „Zagotovo se bova s teboj vrnili k tvojemu ljudstvu.“

1:11  Naomí je rekla: „Obrnita se, moji hčeri. Čemu hočeta iti z menoj? Mar je v moji maternici vendar še kaj sinov, da bi bili vajini soprogi?

1:12  Ponovno se obrnita, moji hčeri, pojdita svojo pot, kajti prestara sem, da bi imela soproga. Če bi rekla, imam upanje, če bi tudi nocoj imela soproga in bi mu tudi rodila sinove,

1:13  bi se zadrževali zanju dokler ne bi odrasla? Bi ostali zanju, da ne bi imeli soprogov? Ne, moji hčeri, kajti to me zelo žalosti zaradi vaju, da se je Gospodova roka iztegnila zoper mene.“

1:14  Povzdignili sta njun glas in ponovno zajokali. Orpa je poljubila svojo taščo, toda Ruta se je trdno pridružila k njej.

1:15  Rekla je: „Tvoja svakinja je odšla nazaj k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo.“

1:16  Ruta pa je rekla: „Ne zahtevaj, da te zapustim ali, da se vrnem od sledenja za teboj, kajti kamor greš ti, bom šla jaz. In kjer ti prenočuješ, bom prenočevala jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog [bo] moj Bog.

1:17  Kjer ti umreš, bom umrla jaz in tam bom pokopana Gospod naj mi tako stori in še več, če bi karkoli razen smrti, ločilo tebe in mene.“

1:18  Ko je videla, da je bila neomajnega mišljenja, da gre z njo, potem je opustila, da ji prigovarja.

1:19  Tako sta obe odšli, dokler nista prišli v Betlehem. Pripetilo se je, ko sta prišli v Betlehem, da je bilo vse mesto vznemirjeno glede njiju in rekli so: „Ali ni to Naomí?“

1:20  Odgovorila jim je: „Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara, kajti Vsemogočni je zelo grenko postopal z menoj.

1:21  Odšla sem polna, Gospod pa me je ponovno privedel domov prazno. Zakaj me torej imenujete Naomí, glede na to, da je Gospod pričeval zoper mene in me je Vsemogočni prizadel?“

1:22  Tako se je Naomí vrnila in z njo njena snaha Moábka Ruta, ki sta se vrnili iz moábske dežele. V Betlehem sta prišli ob začetku ječmenove žetve.

Chapter 2

2:1  Naomí je imela sorodnika svojega soproga, mogočnega človeka premoženja, iz Elimélehove družine. Njegovo ime je bilo Boaz.

2:2  Moábka Ruta je rekla Naomí: „Naj grem torej na polje in paberkujem žitno klasje za tistim, v čigar očeh bom našla milost.“ In rekla ji je: „Pojdi, moja hči.“

2:3  Odšla je in prišla ter za žanjci paberkovala na polju in njena sreča se ji je posvetila na delu polja, ki je pripadal Boazu, ki je bil Elimélehov sorodnik.

2:4  Glej, Boaz je prišel iz Betlehema in rekel žanjcem: „Gospod naj bo z vami.“ Odgovorili so mu: „Gospod te blagoslovi.“

2:5  Potem je Boaz rekel svojemu služabniku, ki je bil postavljen nad žanjce: „Čigava gospodična je to?“

2:6  Služabnik, ki je bil postavljen nad žanjce, je odgovoril in rekel: „To je moábska gospodična, ki je prišla z Naomí nazaj iz moábske dežele

2:7  in rekla: ‚Prosim vas, naj med snopi paberkujem za žanjci.‘ Tako je prišla in nadaljevala celo od jutra do sedaj, da se je le malo mudila v hiši.“

2:8  Potem je Boaz rekel Ruti: „Ali ne slišiš, moja hči? Ne pojdi paberkovat na drugo polje, niti ne pojdi od tukaj, temveč ostani tukaj blizu mojih dekel.

2:9  Naj bodo tvoje oči na polju, ki ga žanjejo in pojdi za njimi. Mar nisem mladeniče zadolžil, da se te ne bodo dotaknili? In ko si žejna pojdi k posodam in pij od tega, kar so mladeniči zajeli.“

2:10  Potem je padla na svoj obraz in se priklonila do tal in mu rekla: „Zakaj sem našla milost v tvojih očeh, da si se zmenil zame, glede na to, da sem tujka.“

2:11  Boaz je odgovoril in ji rekel: „V polnosti mi je bilo prikazano vse, kar si storila svoji tašči odkar je tvoj soprog umrl in kako si zapustila svojega očeta, svojo mater in svojo rojstno deželo in si prišla k ljudstvu, ki ga poprej nisi poznala.

2:12  Gospod naj ti povrne tvoje delo in polna nagrada naj ti bo dana od Gospoda, Izraelovega Boga, pod čigar peruti si prišla da zaupaš.“

2:13  Potem je rekla: „Naj najdem naklonjenost v tvojem pogledu, moj gospod. Ker si me potolažil in ker si prijazno govoril s svojo pomočnico, čeprav nisem niti kakor ena izmed tvojih pomočnic.“

2:14  Boaz ji je rekel: „Ob času kosila pridi sèm in jej od kruha in pomakaj svoj košček v kis.“ Usedla se je poleg žanjcev in ta ji je podal opraženo zrnje in jedla je in bila nasičena in še je ostalo.

2:15  Ko se je dvignila, da paberkuje, je Boaz svojim mladeničem zapovedal, rekoč: „Naj paberkuje celo med snopi in ne grajajte je.

2:16  Naj prav tako namenoma zanjo pade nekaj prgišč in pustite jih, da jih bo lahko pobrala in ne oštejte je.“

2:17  Tako je na polju paberkovala celo do večera in otepla to, kar je nabrala in tega je bilo približno škaf ječmena.

2:18  In to je vzdignila ter odšla v mesto. Njena tašča je videla kaj je nabrala in prinesla je in ji dala to, kar je shranila, potem ko je bila nasičena.

2:19  Njena tašča ji je rekla: „Kje si danes paberkovala? Kje si delala? Blagoslovljen naj bo tisti, ki se je zmenil zate.“ Svoji tašči je pokazala s kom je delala in rekla: „Ime človeka, s katerim sem danes delala, je Boaz.“

2:20  Naomí je rekla svoji snahi: „Blagoslovljen naj bo od Gospoda on, ki ni opustil svoje prijaznosti do živih in do mrtvih.“ Naomí ji je rekla: „Mož nama je bližnji sorodnik, eden izmed najinih najožjih sorodnikov.“

2:21  Moábka Ruta je rekla: „Rekel mi je tudi: ‚Trdno se boš držala mojih mladeničev, dokler ne zaključijo vse moje žetve.‘“

2:22  Naomí je rekla svoji snahi Ruti: „Dobro je, moja hči, da greš ven z njegovimi deklami, da te ne srečajo na nobenem drugem polju.“

2:23  Tako se je trdno držala Boazovih dekel, da paberkuje do konca ječmenove žetve in pšenične žetve in prebivala je s svojo taščo.

Chapter 3

3:1  Potem ji je Naomí, njena tašča, rekla: „Moja hči, mar ne bom iskala počitka zate, da bo lahko dobro s teboj?

3:2  Torej ali ni Boaz iz našega sorodstva, s čigar deklami si bila? Glej on nocoj veja ječmen na mlatišču.

3:3  Umij se torej in se mazili in nase nadeni svoje oblačilo in pojdi dol do mlatišča. Toda ne daj se spoznati možu, dokler se ne bo najedel in napil.

3:4  Zgodilo se bo, da ko se uleže, da si boš zapomnila prostor, kjer bo legel in vstopila boš in odkrila njegova stopala in se ulegla in on ti bo povedal kaj boš storila.“

3:5  Rekla ji je: „Vse, kar mi govoriš, bom storila.“

3:6  Odšla je dol k mlatišču in storila glede na vse, kar ji je njena tašča zaukazala.

3:7  Ko je Boaz jedel in pil in je bilo njegovo srce veselo, je odšel, da se uleže pri koncu kupa žita in ona je potiho prišla in odkrila njegova stopala in se ulegla.

3:8  Pripetilo se je ob polnoči, da je bil mož prestrašen in se obrnil in glej, ženska leži pri njegovih stopalih.

3:9  Rekel je: „Kdo si?“ Odgovorila je: „Jaz sem Ruta, tvoja pomočnica. Razširi torej krajec svoje obleke nad svojo pomočnico, kajti ti si bližnji sorodnik.“

3:10  Rekel je: „Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči, kajti izkazala si več prijaznosti v zadnjem koncu kakor spočetka v tem, da ne slediš za mladeniči, bodisi revnimi ali bogatimi.

3:11  Sedaj, moja hči, ne boj se. Storil ti bom vse, kar zahtevaš, kajti vse mesto mojega ljudstva ve, da si vrla ženska.

3:12  Sedaj je to resnica, da sem tvoj bližnji sorodnik, vendar obstaja sorodnik, ki je bližji kakor jaz.

3:13  Ostani to noč in zjutraj bo, da če ti bo on izpolnil delež sorodnika, dobro. Naj on stori sorodniški delež, toda če ti on ne bo storil sorodniškega deleža, potem ti bom jaz storil sorodniški delež, kakor živi Gospod. Lezi do jutra.“

3:14  In pri njegovih stopalih je ležala do jutra. Vstala je preden je kdo lahko prepoznal drugega. Rekel je: „Naj se ne izve, da je na mlatišče prišla ženska.“

3:15  Prav tako je rekel: „Prinesi zagrinjalo, ki ga imaš na sebi in ga drži.“ Ko ga je držala, ji je odmeril šest meric ječmena in ga naložil nanjo in odšla je v mesto.

3:16  Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: „Kdo si ti, moja hči?“ In povedala ji je vse, kar ji je storil mož.

3:17  Rekla ji je: „Dal mi je teh šest meric ječmena, kajti rekel mi je: ‚Ne pojdi prazna k svoji tašči.‘“

3:18  Potem ji je ona rekla: „Mirno sedi, moja hči, dokler ne izveš kako se bo stvar obrnila, kajti mož ne bo počival, dokler danes ne dokonča te stvari.“

Chapter 4

4:1  Potem je Boaz odšel k velikim vratom in se tam usedel in glej, sorodnik, o katerem je Boaz govoril, je prišel mimo, kateremu je rekel: „Hej, ti oné! Kreni sem in sedi tukaj.“ In ta je krenil tja ter se usedel.

4:2  Vzel je deset mož izmed starešin mesta ter rekel: „Sedite tukaj.“ In oni se se usedli.

4:3  Sorodniku je rekel: „Naomí, ki je ponovno prišla iz moábske dežele, prodaja posest dežele, ki je bila od najinega brata Eliméleha

4:4  in mislil sem, da ti svetujem, rekoč: ‚Kupi to pred prebivalci in pred starešinami mojega ljudstva. Če hočeš to odkupiti, to odkupi, toda če ti tega nočeš odkupiti, potem mi povej, da bom lahko vedel, kajti poleg tebe ni nikogar, da to odkupi, jaz pa sem za teboj.‘“ In ta je rekel: „To bom odkupil.“

4:5  Potem je Boaz rekel: „Tisti dan, ko kupiš polje iz Naomíne roke, moraš to kupiti tudi od Moábke Rute, žene umrlega, da obudiš ime mrtvega na njegovi dediščini.“

4:6  Sorodnik je rekel: „Tega ne morem odkupiti zase, da ne bi oškodoval svoje lastne dediščine. Ti odkupi mojo pravico k sebi, kajti jaz tega ne morem odkupiti.“

4:7  Torej to je bil običaj v prejšnjem času v Izraelu, glede odkupitve in glede zamenjave, za potrditev vseh stvari. Človek je sezul svoj čevelj in tega dal svojemu bližnjemu in to je bilo pričevanje v Izraelu.

4:8  Zato je sorodnik Boazu rekel: „To si kupi zase.“ Tako je sezul svoj čevelj.

4:9  Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: „Vi ste priče ta dan, da sem kupil vse, kar je bilo Elimélehovo in vse, kar je bilo Mahlónovo in Kiljónovo iz Naomíne roke.

4:10  Poleg tega sem kupil Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, da postane moja žena, da obudim ime mrtvega na njegovi dediščini, da ime mrtvega ne bo iztrebljeno izmed njegovih bratov in od velikih vrat tega kraja. Vi ste priče ta dan.“

4:11  Vse ljudstvo, ki je bilo v velikih vratih in starešine, so rekli: „Mi smo priče. Gospod naj naredi žensko, ki je prišla v tvojo hišo, kakor Rahelo in kakor Lejo, ki sta zgradili Izraelovo hišo. Ti pa delaj plemenito v Efráti in bodi slaven v Betlehemu.

4:12  Tvoja hiša naj bo podobna Parecovi hiši, katerega je Tamara rodila Judu, od semena, katerega ti bo Gospod dal od te mlade ženske.“

4:13  Tako je Boaz vzel Ruto in bila je njegova žena in ko je šel noter k njej, ji je Gospod dal spočetje in rodila je sina.

4:14  Ženske so rekle Naomí: „Blagoslovljen bodi Gospod, ki te ta dan ni pustil brez sorodnika, da bo njegovo ime lahko slavno v Izraelu.

4:15  On ti bo obnovitelj tvojega življenja in hranitelj tvoje starosti, kajti rodila ga je tvoja snaha, ki te ima rada, ki ti je boljša kakor sedem sinov.“

4:16  Naomí je vzela otroka in ga položila v svoje naročje in mu postala pestunja.

4:17  Ženske, njene sosede, so mu dale ime, rekoč: „Naomí je rojen sin“ in njegovo ime so imenovale Obéd. On je oče Davidovega očeta Jeseja.

4:18  Torej to so Parecovi rodovi: Parec je zaplodil Hecróna,

4:19  Hecrón je zaplodil Rama, Ram je zaplodil Aminadába,

4:20  Aminadáb je zaplodil Nahšóna, Nahšón je zaplodil Salmóna,

4:21  Salmón je zaplodil Boaza, Boaz je zaplodil Obéda,

4:22  Obéd je zaplodil Jeseja in Jese je zaplodil Davida.