SloChraska - Luke - 22

22:1  Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki se imenuje Velika noč.

22:2  In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.

22:3  Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.

22:4  In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.

22:5  In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.

22:6  In da jim besedo in išče pripravnega časa, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.

22:7  Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.

22:8  In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.

22:9  Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

22:10  A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,

22:11  in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

22:12  In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

22:13  Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.

22:14  In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.

22:15  In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;

22:16  kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

22:17  In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.

22:18  Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.

22:19  In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!

22:20  Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.

22:21  Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.

22:22  Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.

22:23  In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.

22:24  Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.

22:25  On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.

22:26  Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

22:27  Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.

22:28  A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.

22:29  In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,

22:30  da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.

22:31  Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;

22:32  ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

22:33  On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.

22:34  A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

22:35  In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.

22:36  On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.

22:37  Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.

22:38  Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!

22:39  In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.

22:40  In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

22:41  In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli

22:42  in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!

22:43  Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.

22:44  In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.

22:45  In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.

22:46  In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!

22:47  Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.

22:48  Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?

22:49  Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

22:50  In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.

22:51  Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.

22:52  A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?

22:53  Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.

22:54  In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.

22:55  In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.

22:56  Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.

22:57  A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.

22:58  In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!

22:59  In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.

22:60  Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.

22:61  In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

22:62  In gre ven in se bridko razjoka.

22:63  In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.

22:64  In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?

22:65  In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

22:66  In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:

22:67  Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;

22:68  ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.

22:69  Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.

22:70  In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.

22:71  A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.