SloChraska - I Thessalonians

Chapter 1

1:1  Pavel in Silvan in Timotej cerkvi Solunčanov v Bogu Očetu in Gospodu, Jezusu Kristusu: Milost vam in mir!

1:2  Zahvaljujemo Boga vedno za vas vse, ko vas omenjamo v molitvah svojih,

1:3  neprestano spominjajoč se dela vašega v veri in truda v ljubezni in stanovitnosti v upanju v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim;

1:4  ker vemo, bratje, ljubljeni od Boga, za izvoljenje vaše,

1:5  da evangelij naš ni prišel samo v besedi do vas, ampak tudi v moči in v svetem Duhu in v mnogem prepričanju; kakor veste, kakšni smo se med vami izkazali zaradi vas.

1:6  In vi ste postali posnemalci naši in Gospodovi, sprejemši besedo v mnogi stiski z veseljem svetega Duha,

1:7  tako da ste postali zgled vsem, ki verujejo v Macedoniji in Ahaji.

1:8  Zakaj od vas je zadonela beseda Gospodova ne samo po Macedoniji in Ahaji, temuč se je v vsakem kraju razglasila vera vaša v Boga, tako da nam ni treba kaj govoriti.

1:9  Sami namreč oznanjajo o nas, kakšen smo imeli prihod k vam in kako ste se obrnili k Bogu od malikov, služit Bogu živemu in pravemu

1:10  in čakat Sina njegovega iz nebes, ki ga je obudil izmed mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze.

Chapter 2

2:1  Saj sami veste, bratje, za naš prihod k vam, da ni bil prazen:

2:2  temuč, dasi smo trpeli prej in smo bili zasramovani, kakor veste, v Filipih, osrčili smo se v Bogu našem, da govorimo k vam evangelij Božji v mnogem boju.

2:3  Kajti opominjanje naše ni iz zmotnjave, ne iz nečistosti, ne v zvijači,

2:4  temuč kakor nas je Bog za vredne spoznal izročiti nam evangelij, tako govorimo; ne da bi bili ljudem po volji, ampak Bogu, ki presoja srca naša.

2:5  Kajti s prilizljivo besedo nismo nastopili nikdar, kakor veste, niti s kako pretvezo za lakomnost, Bog je priča;

2:6  tudi nismo iskali slave od ljudi, ne od vas, ne od drugih, dasi bi bili lahko imenitni kakor apostoli Kristusovi.

2:7  Ampak bili smo krotki sredi vas, kakor pač dojka goji otroke svoje:

2:8  prav tako, milo hrepeneč po vas, nas je bila volja, ne samo podati vam evangelij Božji, ampak tudi duše svoje, ker smo si vas jako priljubili.

2:9  Saj se spominjate, bratje, truda našega in težave: ker noč in dan smo delali, da bi ne bili nadležni komu izmed vas, ko smo vam oznanjali evangelij Božji.

2:10  Vi ste priče, pa tudi Bog, kako sveto in pravično in brez graje smo se vedli do vas, ki verujete;

2:11  da smo, kakor veste, slehernega izmed vas kakor oče otroke svoje opominjali, izpodbujali in rotili,

2:12  da živite dostojno Boga, ki vas kliče v svoje kraljestvo in slavo.

2:13  Zato tudi mi zahvaljujemo Boga neprestano, da ste, prejemši od nas besedo oznanila Božjega, jo sprejeli ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo, ki tudi deluje v vas verujočih.

2:14  Zakaj vi ste postali, bratje, posnemalci cerkva Božjih, ki so v Judeji v Kristusu Jezusu, ker ste tudi vi isto trpeli od lastnih rojakov, kakor tudi oni od Judov;

2:15  ti so i Gospoda Jezusa umorili i proroke in nas pregnali, in Bogu niso prijetni in vsem ljudem so zoprni;

2:16  nam branijo govoriti poganom, da bi se zveličali, da tako vsekdar napolnijo mero grehov svojih. Prišla pa je nadnje jeza Božja do konca.

2:17  Mi pa, bratje, osiroteli za vami za nekaj časa, po obličju, ne po srcu, smo si tolikanj bolj prizadevali videti obličje vaše z mnogim hrepenenjem.

2:18  Zato smo hoteli priti k vam, jaz Pavel enkrat, dvakrat, a branil nam je satan.

2:19  Kajti kdo je naše upanje, ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi pred Gospodom našim Jezusom Kristusom o prihodu njegovem?

2:20  Vi ste zares slava naša in veselje.

Chapter 3

3:1  Zato, ko nismo mogli več strpeti, smo sklenili rajši sami ostati v Atenah,

3:2  in smo poslali Timoteja, brata našega in služabnika Božjega v evangeliju Kristusovem, utrjevat vas in opominjat zaradi vere vaše,

3:3  da se nihče ne da zbegati v teh stiskah; sami namreč veste, da smo namenjeni za to.

3:4  Saj smo tudi, ko smo bili pri vas, naprej vam povedali, da pridemo v stiske, kakor se je tudi zgodilo in veste.

3:5  Zato sem tudi jaz, ker nisem mogel več strpeti, poslal pozvedovat za vero vašo, ni li vas morda izkušal izkušnjavec, in bi bil tako zaman naš trud.

3:6  Ko je pa ravnokar Timotej k nam prišel od vas in nam prinesel blago vest o veri in ljubezni vaši in da nas imate vedno v dobrem spominu, hrepeneč videti nas, kakor tudi mi vas,

3:7  zato smo bili, bratje, za vas potolaženi ob vsej stiski in sili svoji po veri vaši:

3:8  ker zdaj živimo, če vi stojite trdno v Gospodu.

3:9  Kajti kako zahvalo moremo Bogu vrniti za vas, za vse veselje, s katerim se radujemo zaradi vas pred Bogom svojim,

3:10  noč in dan presilno proseč, da bi videli obličje vaše in dopolnili pogreške vere vaše?

3:11  On pa, Bog in Oče naš, in Gospod naš Jezus naj vodi pot našo k vam.

3:12  Vas pa naj Gospod napolni in obogati z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, kakor smo tudi mi do vas;

3:13  da utrdi srca vaša, da so brez graje v svetosti pred Bogom in Očetom našim o prihodu Gospoda našega Jezusa z vsemi njegovimi svetimi.

Chapter 4

4:1  Sicer pa, bratje, vas prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu: kakor ste prejeli od nas, kako vam je živeti in Bogu ugajati, kakor tudi že živite, da v tem čimdalje bolj rastete.

4:2  Saj veste, kake zapovedi smo vam dali po Gospodu Jezusu.

4:3  To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržujete nečistosti;

4:4  da ve vsak izmed vas posodo svojo pridobiti si v posvečenju in časti,

4:5  ne v strasti poželenja kakor pogani, ki ne poznajo Boga;

4:6  in da nihče ne prestopa pravic brata svojega in ga ne prekanja v opravilu, ker Gospod je maščevalec vsega tega, kakor smo vam tudi naprej povedali in pričali.

4:7  Kajti Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak v posvečenje.

4:8  Zatorej, kdor to zameta, ne zameta človeka, marveč Boga, ki je tudi dal svetega Duha svojega v vas.

4:9  O bratoljubju pa ni treba, da vam pišemo; zakaj sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj;

4:10  saj tudi ravnate tako z vsemi brati po vsej Macedoniji. Opominjamo pa vas, bratje, da v tem vedno bolj rastete

4:11  in da si prizadevate mirno živeti in da opravljate svoje in delate s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali;

4:12  da živite spodobno pred njimi, ki so zunaj, in ne potrebujete nikogar.

4:13  Nočemo pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja.

4:14  Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bo Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal ž njim.

4:15  To namreč vam pravimo po besedi Gospodovi, da mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali.

4:16  Kajti Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trobento Božjo, in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej;

4:17  potem bomo mi živeči, ki preostanemo, ž njimi vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bodemo vedno z Gospodom.

4:18  Zato se tolažite med seboj s temi besedami.

Chapter 5

5:1  O časih pa in urah, bratje, ni treba, da se vam piše;

5:2  zakaj sami veste natanko, da pride dan Gospodov tako kakor tat po noči.

5:3  Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo.

5:4  Vi pa, bratje, niste v temi, da vas ta dan zagrabi kakor tat;

5:5  kajti vi vsi ste luči sinovi in sinovi dneva; nismo od noči, ne od teme.

5:6  Zatorej ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!

5:7  Zakaj speči spe po noči in tisti, ki se upijanjajo, se upijanjajo po noči.

5:8  Mi pa, ker smo od dneva, bodimo trezni, oblečeni z oklepom vere in ljubezni ter za čelado imajoč upanje zveličanja.

5:9  Kajti Bog nas ni odločil za jezo, ampak da dosežemo zveličanje po Gospodu našem Jezusu Kristusu,

5:10  ki je umrl za nas, da ž njim vred živimo, naj čujemo ali spimo.

5:11  Zato se opominjajte med seboj in služite drug drugemu v napredek, kakor tudi delate.

5:12  Prosimo pa vas, bratje, pripoznajte nje, ki se trudijo med vami in so vam predpostavljeni v Gospodu in vas svare,

5:13  in jih visoko čislajte v ljubezni zavoljo njih dela. Živite v miru med seboj!

5:14  Opominjamo pa vas, bratje, svarite neredne, prigovarjajte malodušnim, podpirajte slabotne, potrpežljivi bodite z vsemi.

5:15  Glejte, da ne vrne kdo komu hudega za hudo, temuč vedno hodite za dobrim med seboj in do vseh.

5:16  Vselej se veselite;

5:17  neprestano molite;

5:18  hvaležni bodite v vsem: kajti to je volja Božja v Kristusu Jezusu za vas.

5:19  Duha ne gasite;

5:20  prorokovanj ne zaničujte.

5:21  Vse pa izkusite; kar je dobrega, ohranite.

5:22  Vsakršnega hudega se zdržujte.

5:23  On pa, Bog miru, naj vas posveti popolnoma, in popoln naj se vam ohrani duh in duša in telo, da bo brez graje o prihodu Gospoda našega Jezusa Kristusa.

5:24  Zvest je, ki vas kliče, ki bo to tudi storil.

5:25  Bratje, molite za nas!

5:26  Pozdravite vse brate v svetem poljubu!

5:27  Rotim vas pri Gospodu, da se naj ta list bere vsem svetim bratom.

5:28  Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami!