SloKJV - Luke - 1

1:1  Ker so že mnogi vzeli v roko, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami,

1:2  celo kakor so nam jih izročili, kateri so bili od začetka priče in služabniki besede,

1:3  se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti,

1:4  da lahko spoznaš zagotovost o teh stvareh, o katerih si bil poučen.

1:5  V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil neki duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta.

1:6  Oba sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in odredbah.

1:7  Ker je bila Elizabeta jalova nista imela nobenega otroka in oba sta bila zelo zvrhana v letih.

1:8  In pripetilo se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško službo, po vrstnem redu svoje skupine,

1:9  glede na navado duhovniške službe, je bil na njem žreb, da zažge kadilo, ko je odšel v Gospodov tempelj.

1:10  Celotna množica ljudi pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila.

1:11  In prikazal se mu je Gospodov angel, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.

1:12  Ko pa ga je Zaharija zagledal, je bil zaskrbljen in strah je padel nanj.

1:13  Toda angel mu je rekel: „Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in ti boš klical njegovo ime Janez.

1:14  Imel boš radost in veselje in mnogi se bodo veselili ob njegovem rojstvu.

1:15  Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače in celó od maternice svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom.

1:16  Mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu.

1:17  Pred njim bo šel z Elijevem duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih; da pripravi ljudi, pripravljene za Gospoda.“

1:18  Zaharija je angelu rekel: „Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem in moja žena je zelo zvrhana v letih.“

1:19  Angel mu odgovori in reče: „Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga in poslan sem, da ti govorim in da ti pokažem te vesele novice.

1:20  Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovem pravem času, boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile.“

1:21  In ljudje so čakali na Zaharija in se čudili, da se je tako dolgo mudil v templju.

1:22  Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti, in zaznali so, da je videl v templju videnje, kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed.

1:23  Pripetilo se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dovršeni, da se je odpravil k svoji lastni hiši.

1:24  Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč:

1:25  „Tako je Gospod ravnal z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo grajo izmed ljudi.“

1:26  V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret,

1:27  k devici, zaročeni z možem, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; in devici je bilo ime Marija.

1:28  § Angel je vstopil k njej in rekel: „Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženskami.“

1:29  Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil.

1:30  Angel ji je rekel: „Ne boj se, Marija, kajti pri Bogu si našla naklonjenost.

1:31  Glej, v svoji maternici boš spočela in rodila sina in njegovo ime boš klicala JEZUS.

1:32  Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida

1:33  in nad Jakobovo hišo bo vladal večno in njegovemu kraljestvu ne bo konca.“

1:34  Potem je Marija rekla angelu: „Kako se bo to zgodilo, glede na to, da ne poznam moškega?“

1:35  Angel je odgovoril in ji rekel: „Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin.

1:36  Glej, tvoja sestrična Elizabeta, je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina, in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova.

1:37  Kajti z Bogom nič ne bo nemogoče.“

1:38  Marija je rekla: „Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo.“ In angel je odšel od nje.

1:39  Marija je v tistih dneh vstala in z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto

1:40  in vstopila v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto.

1:41  In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njeni maternici in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom

1:42  in zaklicala z močnim glasom ter rekla: „Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvoje maternice.

1:43  Od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda?

1:44  Kajti glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v moji maternici od radosti poskočilo.

1:45  Blagoslovljena je tista, ki je verovala, kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda.“

1:46  Marija je rekla: „Moja duša poveličuje Gospoda

1:47  in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku.

1:48  Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice, kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno.

1:49  Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari in sveto je njegovo ime.

1:50  Njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo.

1:51  S svojim laktom je pokazal moč, ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src.

1:52  Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem.

1:53  Lačne je napolnil z dobrinami, bogate pa je odpustil prazne.

1:54  Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, v spomin na svoje usmiljenje,

1:55  kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke.“

1:56  Marija je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo.

1:57  Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina.

1:58  Njeni sosedje in njeni sorodniki so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje in veselili so se z njo.

1:59  Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta.

1:60  Njegova mati pa je odgovorila in rekla: „Ne tako, temveč se bo imenoval Janez.“

1:61  Oni pa so ji rekli: „Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom.“

1:62  In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval.

1:63  In prosil je za pisalno deščico ter napisal, rekoč: „Njegovo ime je Janez.“ In vsi so se čudili.

1:64  In njegova usta so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in spregovoril je ter hvalil Boga.

1:65  In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih; in vse te besede so se razglasile naokoli po vsej judejski hriboviti deželi.

1:66  In vsi, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: „Kakšne vrste otrok bo to!“ In Gospodova roka je bila z njim.

1:67  In njegov oče Zaharija je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč:

1:68  „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudi

1:69  in za nas je dvignil v življenje rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida,

1:70  kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili odkar je svet nastal,

1:71  da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in iz roke vseh, ki nas sovražijo,

1:72  da opravi usmiljenje obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze,

1:73  prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu,

1:74  da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke naših sovražnikov, lahko služili brez strahu,

1:75  v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja.

1:76  Ti pa, otrok, boš imenovan prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti,

1:77  da daš njegovim ljudem spoznanje o rešitvi duš z odpuščanjem njihovih grehov,

1:78  po nežnem usmiljenju našega Boga; po katerem nas je obiskalo svitanje od zgoraj,

1:79  da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru.“

1:80  Otrok pa je rasel in se krepil v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu.