SloChraska - I Peter

Chapter 1

1:1  Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem, razkropljenim po Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji,

1:2  izvoljenim po previdnosti Boga Očeta, v posvečenju Duha, k pokorščini in pokropljenju s krvjo Jezusa Kristusa: Milost vam in mir naj se pomnoži!

1:3  Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po obilem usmiljenju svojem prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa iz mrtvih,

1:4  v prejem dediščine neminljive in neoskrunjene in nevenljive, shranjene v nebesih za vas,

1:5  ki vas moč Božja čuva in po veri ohrani za zveličanje, pripravljeno, da se razodene v poslednjem času.

1:6  V katerem se radujete, čeprav ste ravnokar nekaj časa (ako je treba) v žalosti po mnogoterih izkušnjavah,

1:7  da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa;

1:8  ki ga ljubite, dasi ga niste videli, ki ga sedaj ne gledate, a vendar vanj verujete in se v njem radujete z veseljem neizrečnim in polnim slave,

1:9  prejemajoč konec vere svoje, zveličanje duš.

1:10  O katerem zveličanju so preiskavali in ga izsledovali proroki, ki so prorokovali o milosti vam namenjeni,

1:11  preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Duh Kristusov, ki je bil v njih in je najprej pričal za trpljenja Kristusova in veliko jim sledečo slavo.

1:12  Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam, kar se vam je sedaj oznanilo po njih, ki so vam propovedovali evangelij v svetem Duhu, poslanem iz nebes; v kar angeli žele gledati.

1:13  Zato opašite ledja razuma svojega, bodite trezni in stavite svoje upanje popolnoma na milost, ki se vam prinaša v razodetju Jezusa Kristusa;

1:14  kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje,

1:15  marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju,

1:16  kajti pisano je: „Sveti bodite, ker sem jaz svet“.

1:17  In če Očeta kličete njega, ki sodi brez licegledja slehernega po njegovem delu, živite v strahu ves čas tujčevanja svojega,

1:18  vedoč, da niste odkupljeni z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, iz praznega življenja svojega, podedovanega od očetov,

1:19  ampak z drago krvjo kakor jagnjeta brez hibe in brez madeža, Kristusa;

1:20  ki je bil naprej spoznan pred ustanovitvijo sveta, razodel se je pa ob koncu časov zaradi vas,

1:21  ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil iz mrtvih in mu dal slavo, tako da je vera vaša tudi upanje v Boga.

1:22  Ker ste očistili duše svoje v pokorščini resnice za nehlinjeno bratoljubje, ljubite se iz čistega srca med seboj iskreno,

1:23  ker ste prerojeni ne iz minljivega semena, ampak neminljivega, po besedi Božji, ki živi in večno ostane.

1:24  Kajti „vse meso je kakor trava in vsa slava njegova kakor trave cvet; posuši se trava in cvet ji odpade,

1:25  beseda Gospodova pa ostane vekomaj“. To pa je beseda blagovestja, ki se vam je oznanila.

Chapter 2

2:1  Odloživši torej vso hudobnost in vso zvijačnost in licemerstvo in zavist in vse obrekovanje,

2:2  hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje,

2:3  če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.

2:4  K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen,

2:5  se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu.

2:6  Kajti pisano je v pismu: „Glej, polagam na Sionu vogelni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo osramočen“.

2:7  Vam torej, ki verujete, je čast; nevernim pa je „ta kamen, ki so ga zavrgli zidarji, postal za glavo voglu“

2:8  in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni.

2:9  Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo;

2:10  ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni.

2:11  Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo;

2:12  vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.

2:13  Pokorite se vsaki naredbi človeški zavoljo Gospoda: bodisi kralju kakor najvišjemu,

2:14  bodisi poglavarjem kakor od njega poslanim v kaznovanje hudodelnikov in v pohvalo teh, ki delajo dobro.

2:15  Kajti taka je volja Božja, da z dobrimi deli zavežite jezik nevednosti nespametnih ljudi;

2:16  kakor svobodni, a ne za pokrivalo hudobnosti imajoč svobodo, temveč kakor hlapci Božji.

2:17  Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite!

2:18  Hlapci, bodite pokorni v vsem strahu gospodarjem, ne samo dobrim in krotkim, ampak tudi osornim.

2:19  Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč.

2:20  Kakšna namreč hvala, če boste grešeč in zato tepeni trpeli? Ampak če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.

2:21  Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih:

2:22  on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih;

2:23  on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično;

2:24  on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.

2:25  Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu duš svojih.

Chapter 3

3:1  Enako žene, pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede,

3:2  ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše.

3:3  Lepotičje vaše ne bodi vnanje, spletanje las in obešanje zlatnine ali oblačenje kril,

3:4  ampak skriti človek srca, v neminljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom.

3:5  Tako namreč so se nekdaj dičile tudi svete žene, ki so upale v Boga, podložne svojim možem;

3:6  kakor je bila Sara poslušna Abrahamu, imenujoč ga gospoda; njene hčerke ste postale ve, če delate dobro in se ne bojite nobenega strahu.

3:7  Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše.

3:8  Slednjič pa, vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni;

3:9  ne vračajte hudega za hudo ali psovanja za psovanje, ampak rajši blagoslavljajte, kajti za to ste poklicani, da podedujete blagoslov.

3:10  Zakaj „kdor hoče življenje ljubiti in videti dobre dni, brzda naj jezik pred hudim in ustne svoje, da ne govoré zvijače;

3:11  ogiblje se naj hudega in dela dobro; išče naj mirú in hodi za njim“.

3:12  Ker „oči Gospodove so obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam, obličje Gospodovo pa zoper nje, ki delajo hudo“.

3:13  In kdo je, da bi vam kaj hudega storil, ako bodete vneti za dobro?

3:14  Ali ko bi tudi trpeli za pravičnost, blagor vam. Ne bojte pa se jih in se ne plašite,

3:15  Kristusa pa kot Gospoda posvečujte v srcih svojih. Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom.

3:16  In dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu.

3:17  Bolje namreč, da trpite, če hoče volja Božja, pri dobrih delih nego pri hudih.

3:18  Ker tudi Kristus je enkrat trpel za grehe, pravični za krivične, da nas pripelje Bogu, usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu;

3:19  v katerem je tudi šel in oznanjal duhovom v ječi,

3:20  ki so bili nekdaj neposlušni, ko je potrpežljivost Božja čakala v dneh Noetovih, ko se je napravljala barka, ki se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi;

3:21  temu podoben tudi vas zdaj rešuje krst, ne umitje mesene nesnage, ampak zaupljivo sklicevanje dobre vesti na Boga po vstajenju Jezusa Kristusa,

3:22  ki je po svojem vnebohodu na desnici Božji, in podrejeni so mu angeli in oblasti in moči.

Chapter 4

4:1  Ker je torej Kristus trpel v mesu, oborožite se tudi vi z istim mišljenjem, ker kdor je trpel v mesu, je pri koncu z grehom:

4:2  da ne živite več človeškim slam, ampak volji Božji ostali čas v mesu.

4:3  Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju in nespodobnem malikovanju;

4:4  zato se jim zdi čudno, da ne letate ž njimi v isto razuzdanost nezmernosti, in vas obrekujejo.

4:5  Ti bodo odgovor dajali njemu, ki je pripravljen soditi žive in mrtve.

4:6  Zato se je namreč tudi mrtvim oznanil evangelij, da bi bili sojeni po človeško v mesu, živeli pa bi po Božje v duhu.

4:7  Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve;

4:8  predvsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost.

4:9  Gostoljubni bodite med seboj brez godrnjanja.

4:10  Kakor je vsakteri prejel dar, služite si ž njim med seboj kot dobri oskrbniki mnogotere milosti Božje.

4:11  Če kdo govori, naj govori kakor izreke Božje; če kdo služi, naj služi kakor iz moči, ki jo deli Bog; da se v vsem oslavlja Bog po Jezusu Kristusu, ki mu je slava in moč na vekov veke. Amen.

4:12  Ljubljeni, nikar se ne čudite ognjenemu žaru, ki vas objemlje zaradi izkušnje, kakor da se vam godi kaj tujega,

4:13  temuč veselite se, v kolikor ste deležni trpljenja Kristusovega, da bi se tudi v razodetju slave njegove radovali z velikim veseljem.

4:14  Če vas psujejo zaradi imena Kristusovega, blagor vam; zakaj Duh slave in Duh Božji počiva nad vami.

4:15  Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik, ali kot tak, ki se meša v tuja opravila;

4:16  če pa trpi kot kristjan, ne bodi ga sram, a slavi naj Boga v tem imenu.

4:17  Kajti čas je, da se začne sodba pri hiši Božji: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni evangeliju Božjemu?

4:18  In če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik?

4:19  Zato naj tudi, kateri trpe po volji Božji, zvestemu stvarniku izročajo duše svoje, pridni v dobrih delih.

Chapter 5

5:1  Starejšine med vami torej opominjam jaz, sostarejšina in priča trpljenja Kristusovega in tudi deležnik slave, ki se ima razodeti:

5:2  Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno;

5:3  tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da ste zgledi čredi.

5:4  In ko se prikaže višji Pastir, prejmete nevenljivi venec slave.

5:5  Enako mlajši, pokorite se starejšim; vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.

5:6  Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem;

5:7  vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.

5:8  Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil;

5:9  njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.

5:10  Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v večno slavo svojo v Kristusu, vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanoviti.

5:11  Njemu moč na vekov veke! Amen.

5:12  Po Silvanu, zvestem bratu, kakor sodim, vam pišem na kratko, opominjajoč in pričajoč, da je ta prava milost Božja, v kateri stojite.

5:13  Pozdravlja vas cerkev, z vami izvoljena, ki je v Babilonu, in Marko, sin moj.

5:14  Pozdravljajte se med seboj s poljubom ljubezni! Mir vam vsem, ki ste v Kristusu!