SloStritar - Psalms - 78

78:1  Pesem ukovita Asafova. Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj; nagnite uho svoje govoru mojih ust.

78:2  V priliki odprem usta svoja; od sebe dam skrivnosti časov nekdanjih,

78:3  Kar smo slišali in znali, ko so nam pravili pradedje naši.

78:4  Prikrivali ne bodemo njih otrokom, naslednjemu rodu, da oznanjajo hvalo Gospodovo in moč njegovo, in čudovita dela njegova, katera je storil.

78:5  Ker ustanovil je pričanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, ko je zapovedal pradedom našim, oznanjati svojim otrokom.

78:6  Da vedó, naslednji rod, otroci prihodnji, in vstanejo ter oznanjajo otrokom svojim.

78:7  Upanje svoje naj stavijo v Boga, in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.

78:8  In ne bodejo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen; rod, kateri ni popravil srca svojega, in katerega duh ni bil stanoviten proti Bogu mogočnemu,

78:9  Kakor nasledniki Efrajmovi, kateri oboroženi streljajo z lokom in hrbte obračajo ob času bitve.

78:10  Ohranili niso zaveze Božje, in branili so se hoditi po zakonu njegovem,

78:11  Pozabivši dejanj njegovih, in čudovitih del njegovih, katera jim je bil pokazal.

78:12  Pred pradedi njihovimi je delal čuda, v deželi Egiptovski, na polji Taniškem.

78:13  Razklal je bil morje, da jih je prepeljal čez, in postavil je vode, kakor kùp.

78:14  In spremljal jih je z oblakom podnevi, in vso noč sè svetlim ognjem.

78:15  Razklal je bil skale v puščavi, da bi pijačo pripravil v valovih preobilo.

78:16  Valove je izpeljal iz skale, in vode dol spuščal kakor reke.

78:17  Vendar so dalje grešili še zoper njega, in dražili Najvišjega v sami suhi deželi.

78:18  In izkušajoč Boga mogočnega v srci svojem, térjali so jedi po svojega srca želji.

78:19  In grdo govoreč zoper Boga, rekli so: "Ali bi mogel Bog mogočni napraviti mizo v tej puščavi?

78:20  Glej, tako je udaril skalo, da so tekle vode, in potoki so se udrli, ali bi mogel dati tudi živeža? ali bi pripravil mesa svojemu ljudstvu?"

78:21  Zato je Gospod slišal in se razjaril; in ogenj se je bil vnel zoper Jakoba, in jeza je tudi gorela zoper Izraela.

78:22  Ker niso verovali v Boga, in niso zaupali v blaginjo njegovo.

78:23  Dasi je bil zapovedal gornjim oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,

78:24  In dežil nad nje máno za jed in dajal žito nebeško;

78:25  Kruh najmočnejših je jedel vsak; popotnico jim je pošiljal do sitega.

78:26  Zagnal je sever na nebesih, in z močjo svojo pripeljal jug.

78:27  Ko je dežil nad nje meso kakor prah, in kakor morski pések tiče krilate;

78:28  Metal jih je med šatore, okolo prebivališč svojih.

78:29  In jedli so in bili so nasiteni močno, in česar so poželeli, prinesel jim je.

78:30  Še niso bili iznebili se poželenja svojega, še je bila jed njih v njihovih ustih;

78:31  Ko je jeza Božja goreča proti njim morila med najmočnejimi iz med njih in pokončavala mladeniče Izraelske.

78:32  Po vsem tem so še grešili in niso verovali zavoljo čudovitih dél njegovih.

78:33  Zatorej je pogubljal v ničemurnosti njih dní, in njih leta v strahu.

78:34  Ko jih je pobijal, ako so popraševali po njem in izpreobrnivši se zjutraj iskali Boga mogočnega,

78:35  Spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni najvišji njih rešnik;

78:36  Če tudi so ga hoteli varati z usti svojimi, in so z jezikom svojim lagali se njemu,

78:37  In srce njihovo ni bilo obrneno proti njemu, in niso bili stanovitni v zavezi njegovi:

78:38  Vendar je on usmiljen opíral krivico, tako da jih ni pogubil; in odvračal je svoj srd obilo, in ní vnemal vse jeze svoje,

78:39  Spomnivši se, da so meso, veter, ki gre in se ne vrne.

78:40  Kolikokrat so ga razdražili v puščavi; žalili so ga v samoti!

78:41  Ki so hitro izkušali Boga mogočnega, in žalili Svetega Izraelovega.

78:42  Ne spomnivši se roke njegove, dné, ko jih je bil otél sovražnika.

78:43  Ko je v Egiptu delal znamenja svoja, in čuda svoja na polji Taniškem.

78:44  Ko je v kri izpremenil njih potoke, in reke njih, da bi ne mogli piti.

78:45  Izpustil je nad njé živali krdelo, da bi jih pokončalo, in žabe, da jih uničijo.

78:46  In dal je njih sad murnu in kobilici njih delo.

78:47  Pobil je s točo njih trte in smokve njih z ognjem, ki je pokončal vse, kamor je prišel.

78:48  Dal je tudi isti toči njih živali, in njih čede žarjavici ognjeni.

78:49  Izpustil je nad nje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, pošiljajoč oznanovalce nesreče.

78:50  Pretehtal je k jezi svoji pot, smrti ni ubranil njih življenja; in živali njih izročil je kugi.

78:51  In udaril je vse prvorojeno v Egiptu; prvino moči v šatorih Kamovih.

78:52  In prepeljal je kakor ovce ljudstvo svoje, in vodil jih je kakor čede po puščavi.

78:53  In peljal jih je varno tako, da se niso bali, potem ko je bilo morje pokrilo njih sovražnike.

78:54  Pripeljal jih je do meje svetosti svoje, gore té, katero je pridobila desnica njegova.

78:55  Izgnal je izpred njih obličja narode in storil, da so pripali vrvi posesti in prebivali so v njih šatorih Izraelovi rodovi.

78:56  Vendar so izkušali in razdražili Boga najvišjega, in pričanj njegovih niso se držali.

78:57  Temuč obrnili so se ter ravnali izdajalsko, kakor njih pradedje; obrnili so se kakor lok goljufen,

78:58  Ker dražili so ga z višinami svojimi in svojimi maliki, do ljubosumnosti so ga razvneli.

78:59  Slišal je Bog in se razsrdil, in zavrgel je silno Izraela.

78:60  Tako, da je zapustivši prebivališče v Silu, šator, katerega je bil postavil med ljudmi,

78:61  Dal v sužnjost svojo moč, in slavo svojo sovražniku v pest.

78:62  In izročil je meču ljudstvo svoje, ker se je bil razsrdil zoper posestvo svoje.

78:63  Ogenj je pokončal mladeniče njegove, in device njegove niso se hvalile.

78:64  Duhovniki njegovi padli so pod mečem, in vdove njegove niso jokale.

78:65  Potem se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor korenjak, pojoč po vinu.

78:66  In udaril je sovražnike svoje nazaj; sramoto večno jim je naložil.

78:67  Slednjič je zavrgel šator Jožefov in rodú Efrajmovega ni izvolil.

78:68  Izvolil pa je rod Judov, goro Sijonsko, da bi jo ljubil.

78:69  Zidal je enako najvišjim gradovom svetišče svoje, namreč v deželi, katero je utrdil.

78:70  In izvolil je Davida hlapca svojega, in vzel ga iz ograje čede,

78:71  Peljal ga je od doječih, da bi pasel Jakoba, ljudstvo svoje in Izraela, posestvo svoje,

78:72  Kateri jih je pasel po poštenosti srca svojega, in vodil jih je z najvišjo razumnostjo svojih rok.