SloStritar - James

Chapter 1

1:1  Jakob Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, dvanajsterim rodom v raztrosu: zdravi!

1:2  Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogotere izkušnjave,

1:3  Spoznavajoč, da izkušnja vere vaše nareja stanovitnost;

1:4  Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni.

1:5  Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, prosi je naj od Boga, kateri vsem daje obilo, in nikomur ne oponaša; in dala se mu bode.

1:6  Prosi pa naj v veri, brez dvomljenja; kdor namreč dvomi, podoben je valu morskemu, ki ga veter goni in premetava.

1:7  Naj namreč ne misli tisti človek, da bode kaj dobil od Gospoda;

1:8  Mož omahljiv je nestanoviten na vseh potih svojih.

1:9  Ponaša pa naj se brat nizki v visokosti svoji;

1:10  Bogati pa v ponižnosti svoji, kajti minil bode kakor trave cvet.

1:11  Kajti vzšlo je solnce z vročino in posušilo je travo, in cvet njen je odpadel, in lepota lica njenega je izginila. Tako bode tudi bogatin zvenil na potih svojih.

1:12  Blagor možu, kateri prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobode venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo.

1:13  Nihče naj, izkušan, ne reče: Od Boga sem izkušan; kajti Bog je neizkušljiv v hudo, in sam ne izkuša nikogar.

1:14  Sleherni pa je izkušan, kogar lastna sla vleče in vabi;

1:15  Potem ko je sla izpočela, rodi pregreho, pregreha pa, ko je dovršena, rodí smrt.

1:16  Ne tavajte, bratje moji ljubljeni;

1:17  Vsak dober dar in vsako darilo popolno prihaja dol od očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali osenčanja obrnitve.

1:18  Po volji svoji nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvarî njegovih.

1:19  Zatorej, bratje moji ljubljeni, bodi vsak človek nagel v poslušanje, počasen v govorjenje, počasen v jezo;

1:20  Kajti jeza človekova ne dela pravice Božje.

1:21  Zato odloživši sleherno nesnago in obilost hudobije sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

1:22  Bodite pa delalci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepé.

1:23  Ker če je kdo poslušalec besede, ne pa delalec, on je podoben možu, ki ogleduje v ogledalu rojstva svojega obličje;

1:24  Pogledal se je namreč in odšel, in hitro je pozabil, kakošen je bil.

1:25  Kdor pa je pogledal v popolno postavo svobode in v njej ostal on, ki ni postal pozabljiv poslušalec nego delalec dela, on bode srečen v dejanji svojem.

1:26  Če meni kdo med vami, da je bogaboječ, pa ne brzda jezika svojega, nego vara svoje srce, njegova bogaboječnost je ničeva.

1:27  Bogaboječnost čista in neoskrunjena pred Bogom in očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski, neomadeževanega se braniti od sveta.

Chapter 2

2:1  Bratje moji, ne imejte v licegledji vere našega Gospoda slave, Jezusa Kristusa.

2:2  Če namreč v zbor vaš vnide mož sè zlatimi prstani, v sijajni obleki, vnide pa tudi berač v umazani obleki,

2:3  In pogledate njega, ki ima sijajno obleko, in mu rečete: Ti sédí sem lepo, in beraču rečete: Ti stoj tam, ali pa sedí sem pod podnožje moje;

2:4  Ali niste dvomili v sebi in ste postali sodniki slabih misli?

2:5  Čujte, bratje moji ljubljeni: ni li Bog izbral beračev tega sveta bogatih v veri in dedičev kraljestva, katerega je obljubil njim, ki ga ljubijo.

2:6  Vi pa ste zaničevali berača. Ali vas ne zatirajo bogatini, in oni vas vlačijo pred sodbe?

2:7  Ali ne preklinjajo oni lepega imena, katero se vam prideva?

2:8  Če pa izpolnjujete kraljevo postavo, po pismu: "Ljubi bližnjega svojega kakor sebe," prav delate;

2:9  Če pa gledate na lice, greh delate, in postava vas dopričuje za prestopnike.

2:10  Kajti kdor bi izpolnjeval celo postavo, pregrešil pa se zoper eno, postal je vseh dolžan.

2:11  Kajti on, ki je rekel: "Ne prešestvuj," rekel je tudi: "Ne ubijaj"; če pa ne bodeš prešestvoval, ubijal pa, postal si prestopnik postave.

2:12  Tako govorite in tako ravnajte, kakor kateri bodete sojeni po svobode postavi;

2:13  Kajti sodba je neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja, in usmiljenje se ne méni za sodbo.

2:14  Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, dél pa nima? Vera ga vendar rešiti ne more!

2:15  Če pa je brat nag ali sestra, in pogrešata vsakdanje hrane,

2:16  Pa bi jima kdo izmed vas rekel: "Hodita v miru, grejta se in sitita", a jima ne bi dali, kar je telesu potrebno, kaj pomaga?

2:17  Tako tudi vera, ako nima dél, mrtva je ob sebi.

2:18  Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo iz svojih dél, in jaz ti pokažem iz svojih dél vero svojo.

2:19  Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš; tudi hudi duhovi verujejo in groza jih je;

2:20  Hočeš pa vedeti, človek prazni, da je vera brez del mrtva?

2:21  Ali Abraham, oče naš, ni bil po delih opravičen, ko je nesel Izaka sina svojega na oltar?

2:22  Vidiš, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del se je vera popolnila?

2:23  In izpolnilo se je pismo, ki pravi: "Abraham pa je veroval Bogu, in vštevalo se mu je v pravico" in "prijatelj Božji" se je imenoval.

2:24  Vidite torej, da se iz dél opravičuje človek, in ne iz vere samo?

2:25  Enako pa se ni tudi Rahab kurba opravičila iz dél, ko je sprejela poslance in odpravila po drugi poti?

2:26  Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Chapter 3

3:1  Ne bodite mnogi učitelji, bratje moji, vedóč da dobimo večjo sodbo;

3:2  Kajti mnogo grešimo vsi. Če kdo v besedi ne greši, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi celo telo.

3:3  Glej, konjem devamo brzde v gobce, da so nam poslušni, in vladamo cel njih život.

3:4  Glej, tudi ladije, ki so tako velike, in ki jih silni vetrovi gonijo, vlada najmanjše krmilo, kamorkoli hoče vodnikov naklep.

3:5  Tako je tudi jezik majhen ud in se ponaša. Glej, majhen ogenj, kolikošen gozd zažge!

3:6  Tudi jezik je ogenj, svet krivice. Tako se kaže jezik med udi našimi, ki oskrunja cel život in zažiga rojstva kolo, njega pa zažiga pekel;

3:7  Kajti sleherno naravo zverî in tičev, laznine in morske živali kroti in je ukrotila narava človeška;

3:8  Jezika pa ne more krotiti nobeden človek; zlo neukrotno, poln smrtnega strupa!

3:9  Z njim blagoslavljamo Boga in očeta, in z njim preklinjamo ljudí, vstvarjene po podobi Božji;

3:10  Iz istih ust izhaja blagoslov in kletev. To, bratje, ne sme se tako goditi!

3:11  Saj pač studenec iz iste votline ne bruha sladko in grenko!

3:12  Saj, bratje moji, smokva ne more roditi oliv ali trta smokev; tako noben studenec delati vode solne in sladke.

3:13  Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj iz lepega vedenja dela svoja v krotkosti modri.

3:14  Če pa imate bridko gorečnost in prepirljivost v srci svojem, ne ponašajte se in lagajte zoper resnico.

3:15  To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, nego zemeljska, počutna, vražja.

3:16  Kjer je namreč gorečnost in prepirljivost, tam nerednost in vse zlo delo.

3:17  Modrost pa od zgoraj je prvič čista, potem mirna, rahla, poslušna, polna usmiljenja in dobrega sadú, nedvomna in odkritosrčna.

3:18  Sad pa pravice se seje v miru njim, ki hranijo mir.

Chapter 4

4:1  Odkod vojske in bitve med vami? Ne odtod, od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?

4:2  Poželite, a nimate; morite in želite iskreno, in ne morete doseči; borite se in vojskujete, a nimate, ker ne prosite;

4:3  Prósite, a ne dobite, ker slabo prosite, da zapravljate v slah svojih.

4:4  Prešestniki in prešestnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo Božje? Kdor torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.

4:5  Ali menite, da pismo prazno govori: Zavistno želi duh, ki se je vselil v nas?

4:6  Daje pa večjo milost; zato pravi: "Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost."

4:7  Podložni torej bodite Bogu. Ustavljajte se hudiču, in bežal bode od vas;

4:8  Bližajte se Bogu, in bližal se vam bode. Očedite roke, grešniki, in očistite srca, omahljivci!

4:9  Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje, in radost v pobitost.

4:10  Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bode.

4:11  Ne obrekujte se med seboj, bratje; kdor obrekuje brata, in sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi delalec postave, nego sodnik.

4:12  Eden je postavodaj, ki more rešiti in pogubiti; ti kdo si, ki sodiš druzega?

4:13  Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri bodemo potovali v to mesto, in bivali ondi eno leto in tržili in pridobivali;

4:14  Ki ne veste, kaj bode jutri; kakošno namreč je življenje vaše? Kajti hlap je, ki se malo časa prikaže, potem pa izgine;

4:15  Mesto da govorite: Ako Bog hoče in bodemo živeli, bodemo tudi storili to ali ono.

4:16  Sedaj pa se ponašate v širokoustji svojem; vsako ponašanje táko je hudobno.

4:17  Kdor torej zna dobro delati in ne dela, njemu je greh.

Chapter 5

5:1  Dejte torej, bogatini, jokajte javkajoč o bedah, katere vam pridejo;

5:2  Bogastvo vaše je iztrohnelo, in oblačila vaša so moli snedli;

5:3  Zlato vaše in srebro je zrujavelo, in njih ruja bode v pričanje vam, in žrla meso vaše kakor ogenj; zaklade ste zbirali v zadnjih dnevih.

5:4  Glej, plačilo delalcev, kateri so kosili polja vaša, ki ste ga jim utrgali, kriči; in vpitje ženjic prišlo je do ušes Gospoda Sabaot.

5:5  V požréšnosti ste na zemlji živeli in razkošnosti; srca svoja ste redili kakor o dnevi klanja.

5:6  Obsodili, ubili ste pravičnega; ne ustavlja se vam!

5:7  Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega. Glej, ratar pričakuje drazega sadú zemljé, potrpežljiv zanj, da dobi dež zgodnji in kasni;

5:8  Bodite potrpežljivi tudi vi, pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.

5:9  Ne zdihujte drug zoper druzega, bratje, da ne bodete obsojeni; glej, sodnik stoji pred vrati!

5:10  Za zgled vzemite trpljenja in potrpežljivosti, bratje, preroke, kateri so govorili v imenu Gospodovem.

5:11  Glej, blagrujemo stanovitne; o stanovitnosti Jobovi ste čuli, in konec Gospodov ste videli; ker usmiljen je Gospod in milosrčen.

5:12  Pred vsem pa, bratje moji, ne prisezajte; ne pri nebu, ne pri zemlji, ne kake druge prisege; bodi pa vaše; dá, dá, in ne, ne! da ne padete pod sodbo.

5:13  Trpi li kdo med vami? moli naj; je li kdo dobre volje? prepeva naj.

5:14  Je-li kdo bolan med vami? pokliče naj k sebi starejšine občine, in molijo naj nad njim, ter pomazilijo ga z oljem v imenu Gospodovem;

5:15  In molitev vere bode pomagala bolniku, in ozdravil ga bode Gospod; in ako je storil grehe, odpustilo se mu bode.

5:16  Izpovedujte si med seboj grehe, in molite zase med seboj, da bodete ozdravljeni! Mnogo more krepka molitev pravičnega.

5:17  Elija je bil človek enakočuten z nami in v molitvi je molil, naj ne dežuje, in deževalo ni na zemlji tri leta in mesece tri;

5:18  In zopet je molil, in nebo je dalo dežja, in zemlja je rodila sad svoj.

5:19  Bratje, ako kdo med vami zabrede od resnice in ga kdo nazaj pripelje,

5:20  Vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti, rešil bode dušo njegovo smrti, in pokril grehov obilost.