SloChraska - James

Chapter 1

1:1  Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.

1:2  Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave,

1:3  ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.

1:4  Stanovitnost pa imej za delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.

1:5  Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.

1:6  Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.

1:7  Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda,

1:8  mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!

1:9  Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji,

1:10  a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet.

1:11  Vzide namreč solnce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

1:12  Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo.

1:13  Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.

1:14  Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo;

1:15  potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.

1:16  Ne tavajte, bratje moji ljubljeni!

1:17  Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.

1:18  Iz svoje volje nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvari njegovih.

1:19  Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo;

1:20  kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.

1:21  Zato odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

1:22  Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe.

1:23  Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje:

1:24  pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.

1:25  Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.

1:26  Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.

1:27  Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.

Chapter 2

2:1  Bratje moji, v veri našega Gospoda slave, Jezusa Kristusa, ne ozirajte se na to, kdo je kdo.

2:2  Ako pride namreč v vaš zbor mož z zlatim prstanom, v sijajni obleki, pride pa tudi ubožec v umazani obleki,

2:3  in pogledate njega, ki ima sijajno obleko, in mu rečete: Ti sedi sem lepo, in ubožcu rečete: Ti stoj tam ali pa sedi sem pod podnožje moje –

2:4  niste li napravili razločka med seboj in ste postali sodniki po slabih mislih?

2:5  Čujte, bratje moji ljubljeni: Ni si li Bog izbral ubožcev pred svetom, da bodo bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil njim, ki ga ljubijo?

2:6  Vi pa ste zaničevali ubožca. Ali niso bogatini, ki vas zatirajo, in niso li oni, ki vas vlačijo pred sodbe?

2:7  Niso li oni, ki preklinjajo slavno ime, ki je bilo klicano nad vami?

2:8  Toda če res izpolnjujete kraljevo postavo, po pismu: „Ljubi bližnjega svojega kakor sebe“, prav delate;

2:9  če pa gledate na zunanjost, delate greh, in postava vam izpričuje, da ste prestopniki.

2:10  Kajti kdor bi izpolnjeval vso postavo, pa bi se pregrešil zoper eno zapoved, je postal kriv vseh.

2:11  On namreč, ki je rekel: „Ne prešeštvuj“, je tudi rekel: „Ne ubijaj“; če pa ne prešeštvuješ, a ubijaš, si postal prestopnik postave.

2:12  Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode.

2:13  Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo.

2:14  Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga ta vera rešiti?

2:15  Ako je brat nag ali sestra in pogrešata vsakdanje hrane,

2:16  pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, ogrejta se in nasitita! A jima ne podelite, kar je potrebno telesu, kaj to pomaga?

2:17  Tako tudi vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi.

2:18  Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del.

2:19  Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš. Tudi zli duhovi to verujejo in groza jih je.

2:20  Hočeš pa vedeti, človek ničemurni, da je vera brez del mrtva?

2:21  Ali ni bil Abraham, oče naš, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, sina svojega, na oltarju?

2:22  Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna,

2:23  in izpolnilo se je pismo: „Abraham pa je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost“ in „prijatelj Božji“ je bil imenovan.

2:24  Vidite, da se iz del opravičuje človek in ne samo iz vere.

2:25  Istotako se li ni tudi Rahab nečistnica opravičila iz del, ko je sprejela poslanca in ju odpravila po drugi poti?

2:26  Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Chapter 3

3:1  Ne bodite mnogi učitelji, bratje moji, ker veste, da prejmemo težjo sodbo.

3:2  V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.

3:3  Ako devamo konjem uzde v gobce, da so nam poslušni, vladamo tudi ves njih život.

3:4  Glej, tudi ladje, če so še tako velike in jih silni vetrovi gonijo, obrača i najmanjše krmilo, kamorkoli hoče vodnikova namera.

3:5  Tako je tudi jezik majhen ud in se veliko ponaša. Glej, majhen ogenj, kolikšen gozd zažge!

3:6  Tudi jezik je ogenj; kot svet krivice se kaže jezik med udi našimi, ki oskrunja vse telo in zažiga kolo življenja, njega pa zažiga pekel.

3:7  Kajti sleherno pleme zveri in ptičev, golazni in morskih živali kroti in je ukrotil rod človeški,

3:8  jezika pa ne more ukrotiti noben človek; zlo neukrotno je poln smrtnega strupa!

3:9  Ž njim blagoslavljamo Gospoda in Očeta in ž njim preklinjamo ljudi, ustvarjene po podobi Božji;

3:10  iz istih ust prihaja blagoslov in kletev. To, bratje moji, se ne sme tako goditi!

3:11  Saj pač studenec iz iste votline ne bruha sladke in grenke vode?

3:12  More li, bratje moji, smokva roditi olive ali trta smokve? Tudi slana voda ne more delati sladke.

3:13  Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.

3:14  Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico!

3:15  To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.

3:16  Kjer je namreč zavist in sebičnost, tam je nerednost in vse zlo dejanje.

3:17  Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.

3:18  Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.

Chapter 4

4:1  Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?

4:2  Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite.

4:3  Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih.

4:4  Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.

4:5  Ali menite, da pismo prazno govori? Zavistno li želi Duh, ki ga je Bog naselil v nas?

4:6  Daje pa toliko večjo milost. Zato pravi pismo: „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.

4:7  Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.

4:8  Približajte se Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.

4:9  Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost.

4:10  Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.

4:11  Ne obrekujte drug drugega, bratje. Kdor obrekuje brata ali sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec postave, ampak sodnik.

4:12  Eden je zakonodajec in sodnik, ki more rešiti in pogubiti; ti pa kdo si, ki sodiš bližnjega?

4:13  Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to mesto in ostanemo ondi eno leto ter bomo tržili in pridobivali,

4:14  pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.

4:15  Morali bi govoriti: Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.

4:16  Sedaj pa se ponašate v širokoustju svojem; vsako tako ponašanje je hudobno.

4:17  Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.

Chapter 5

5:1  Dejte torej vi, bogatini, jokajte in javkajte nad bedami, ki vas zadenejo.

5:2  Bogastvo vaše je strohnelo in oblačila vaša so snedli molji.

5:3  Zlato vaše in srebro je zarjavelo, in njiju rja bode v pričanje zoper vas in bo žrla meso vaše kakor ogenj. Zaklade ste si nabrali v zadnjih dneh!

5:4  Glejte, plačilo delavcev, ki so poželi polje vaše, pa ste ga jim utrgali, kriči; in vpitje ženjcev je prišlo do ušes Gospoda nad vojskami.

5:5  V požrešnosti ste na zemlji živeli in razkošnosti; srca svoja ste redili v dan klanja.

5:6  Obsodili, umorili ste pravičnega, ne ustavlja se vam.

5:7  Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega. Glejte, orač pričakuje dragega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, dokler ne dobi zgodnjega in poznega dežja.

5:8  Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.

5:9  Ne zdihujte drug zoper drugega, bratje, da ne boste sojeni; glejte, sodnik stoji pred vrati.

5:10  Za zgled trpljenja in potrpežljivosti vzemite, bratje, proroke, ki so govorili v imenu Gospodovem.

5:11  Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju. O stanovitnosti Jobovi ste čuli in konec Gospodov ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen.

5:12  Predvsem pa, bratje moji, ne prisegajte, ne pri nebu, ne pri zemlji, ne kake druge prisege; vaš ‚da‘ pa bodi ‚da‘ in ‚ne‘ bodi ‚ne‘, da ne zapadete sodbi.

5:13  Trpi li kdo med vami, naj moli. Je li kdo dobre volje, naj prepeva hvalnice.

5:14  Je li kdo bolan med vami, naj pokliče k sebi starejšine cerkve, in molijo naj nad njim ter ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovem.

5:15  In molitev vere bo pomagala bolniku, in Gospod ga ozdravi; in ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.

5:16  Izpovedujte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite. Mnogo zmore goreča molitev pravičnega.

5:17  Elija je bil človek, podvržen enakim slabostim kakor mi, in v molitvi je molil, naj ne dežuje, in deževalo ni na zemlji tri leta in šest mesecev.

5:18  In zopet je molil, in nebo je dalo dežja in zemlja je rodila sad svoj.

5:19  Bratje moji, ako kdo izmed vas zabrede od resnice in ga kdo nazaj pripelje,

5:20  vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti njegove, reši dušo njegovo iz smrti in pokrije množico grehov.