SloChraska - Song of Solomon

Chapter 1

1:1  Pesem pesmi, ki je Salomonova.

1:2  O da bi me poljubil z ust svojih poljubom! ker ljubezen tvoja je boljša nego vino.

1:3  Mazila tvoja sladko diše, ime tvoje je kakor izlito mazilo; zato te ljubijo device.

1:4  Vleci me, in pohitimo za teboj! Vpeljal me je kralj v hrame svoje: radovati se hočemo in v tebi veseliti, hvaliti čemo ljubezen tvojo bolj nego vino. Iskreno te ljubijo.

1:5  Črna sem, ali ljubka, o hčere jeruzalemske, kakor kedarski šatori, kakor Salomonovi zastori.

1:6  Ne glejte me, ker sem začrnela, ker me je sonce opalilo. Matere moje sinovi so se srdili z mano, postavili so me za varuhinjo v vinogradih – a vinograda, ki je moj, nisem varovala!

1:7  Povej mi, o ti, ki ga ljubi duša moja, kje paseš čredo svojo? kje ji daješ počivati opoldne? ker čemu naj bi bila kakor tavajoča pri čredah tovarišev tvojih?

1:8  Ako ne veš, o najlepša med ženami, pojdi ven, po stopinjah ovac, in pasi kozliče svoje pri prebivališčih pastirjev.

1:9  Konju pri krasnem vozu Faraonovem te primerjam, o prijateljica moja!

1:10  Ljubka so lica tvoja med verižicami, vrat tvoj z nizom biserov.

1:11  Naredimo ti verižice zlate s srebrnimi kroglicami.

1:12  Dokler je kralj sedel pri omizju svojem, je vonjala narda moja vonjavo svojo.

1:13  Ljubi moj mi je kitica mire, ki leži med mojimi prsmi.

1:14  Ljubi moj mi je šopek ciprovih cvetlic iz vinogradov v Engedi.

1:15  Glej, lepa si, prijateljica moja, glej, lepa si, oči tvoje so kakor golobice.

1:16  Glej, lep si, ljubi moj, da, ljubezniv, tudi najino ležišče je mlado zelenje.

1:17  Tramovje hiše najine je cedrovo in obložci najini cipresovi.

Chapter 2

2:1  Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.

2:2  Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.

2:3  Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.

2:4  Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.

2:5  Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...

2:6  Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.

2:7  Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.

2:8  Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.

2:9  Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.

2:10  Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!

2:11  Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.

2:12  Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;

2:13  smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!

2:14  Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“

2:15  Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!

2:16  Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.

2:17  Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.

Chapter 3

3:1  Na ležišču svojem po noči sem iskala njega, ki ga ljubi duša moja; iskala sem ga, a nisem ga našla.

3:2  Rečem: Naj vstanem in prehodim mesto, po ulicah in po trgih hočem iskati njega, ki ga ljubi duša moja. Iskala sem ga, a nisem ga našla.

3:3  Zalotili so me stražarji, ki hodijo po mestu; vprašam jih: Ste ga li videli, ki ga ljubi duša moja?

3:4  Le malo sem prešla mimo njih, ko sem ga našla, ki ga ljubi duša moja. Prijela sem ga in ga nisem pustila, dokler ga nisem vpeljala v matere svoje hišo in v hram porodnice svoje.

3:5  Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago!

3:6  Kdo je ona, ki prihaja gori iz puščave, podobna stebru dima, polna vonja mire in kadila, vsakršnega dišečega prahu trgovčevega?

3:7  Glejte tu, prenosna postelja Salomonova: šestdeset junakov okoli nje, izmed Izraelovih junakov!

3:8  Vsi znajo sukati meč, so vešči vojni; slednji ima meč ob bedru svojem zaradi strahu po noči.

3:9  Nosilnico krasno si je napravil kralj Salomon iz lesa libanonskega.

3:10  Stebre njene je naredil iz srebra, slonilo iz zlata, sedalo iz škrlata, znotraj pa je umetno vezena z ljubeznijo od hčera jeruzalemskih.

3:11  Pojdite ven, o hčere sionske, in glejte kralja Salomona v vencu, s katerim ga je ovenčala mati njegova v dan poroke njegove in v dan veselja njegovega srca.

Chapter 4

4:1  Glej, lepa si, prijateljica moja, glej, lepa si; oči tvoje so kakor golobice za pajčolanom tvojim; lasje tvoji so kakor čreda koz, ki leže po strmini gore Gileadske.

4:2  Zobje tvoji so kakor čreda ostriženih ovčic, ki stopajo gori iz kopeli, katerih vsaka ima dvojčeti in nerodovitne ni med njimi nobene.

4:3  Ustne tvoje so kakor karmezinasta vrvica in usta tvoja so ljubka; kakor odrezan kos margaranovega jabolka so senca tvoja izza pajčolana tvojega.

4:4  Vrat tvoj je kakor stolp Davidov, ki je zgrajen za orožnico, na njem visi tisoč ščitov, vsi ščiti junakov.

4:5  Prsi tvoje so kakor dve srnici, dvojčeti gazelini, ki se paseta med lilijami.

4:6  Dokler se ohladi dan in sence zbeže, pojdem h gori mirovi in k hribu kadila.

4:7  Vsa si lepa, prijateljica moja, in madeža ni na tebi.

4:8  Z menoj doli z Libanona, nevesta moja, z menoj prideš z Libanona; z vrha Amane boš gledala doli, z vrha Senirja in Hermona, od ležišč levov, od gorá leopardov.

4:9  Obvladala si mi srce, sestra moja, nevesta, obvladala si mi srce z enim pogledom svojih oči, z eno verižico na vratu svojem.

4:10  Kako je lepa ljubav tvoja, sestra moja, nevesta! koliko boljša je ljubav tvoja nego vino in mazil tvojih duh boljši nego vseh dišav!

4:11  Z usten tvojih, nevesta, kaplja strd, med in mleko sta pod jezikom tvojim, in oblačil tvojih duh je kakor Libanona vonj.

4:12  Zaklenjen vrt je sestra moja, nevesta, zaklenjen vrelec, zapečaten studenec.

4:13  Mladike tvoje so margaranov gaj z žlahtnim sadjem, s ciprovim cvetjem in z nardovimi rastlinami,

4:14  narda in žafran, kolmež in sladka skorjica, z vsakršnim kadilnim drevjem, mira in lopatika z vsemi najboljšimi dišavami.

4:15  Ti si studenec na vrtu, vodnjak žive vode in potoki, ki teko od Libanona.

4:16  Vstani, severni veter, in pridi, jug, vej skozi moj vrt, da kapljajo njega dišave! Naj pride ljubi moj na vrt svoj in uživa sadove, njemu dragocene.

Chapter 5

5:1  Prišel sem na vrt svoj, sestra moja, nevesta, trgal sem miro svojo in balzam svoj, jedel sem satovje svoje s svojim medom vred, pil sem vino svoje z mlekom svojim vred. Jejte, prijatelji, pijte in napijte se, ljubljeni!

5:2  Spala sem, ali moje srce je bedelo – v tem začujem glas! Ljubi moj trka: „Odpri mi, sestra moja, ljubav moja, golobica moja, popolna moja! Zakaj glava moja je polna rose, kodri moji nočnih srag.“

5:3  „Slekla sem suknjo svojo, kako bi jo spet oblekla? umila sem si noge, kako bi jih zopet oblatila?“

5:4  Ljubi moj seže z roko skozi luknjo v durih, in srce mi vztrepeta zaradi njega.

5:5  Vstala sem, da odprem ljubemu svojemu, in z rok mi je kapljala mira in s prstov tekoča mira na držaj ključalnice.

5:6  Odprla sem ljubemu svojemu; ali ljubi moj se je bil obrnil in odšel. Duša mi je ušla za njim, ko je govoril. Iskala sem ga, a nisem ga našla, klicala sem ga, a ni mi odgovoril.

5:7  Zalotili so me stražarji, ki hodijo po mestu, zbili so me, ranili so me, varuhi na zidu so mi vzeli moje ogrinjalo.

5:8  Rotim vas, hčere jeruzalemske, ako najdete ljubega mojega, kaj mu povejte? Da sem bolna od ljubezni.

5:9  Kaj je tvoj ljubi mimo drugih ljubovnikov, o najlepša med ženami, kaj je tvoj ljubi mimo drugih ljubovnikov, da nas tako rotiš?

5:10  Moj ljubi je bel in rdeč, odličnik med desetimi tisoči.

5:11  Glava njegova je kakor najčistejše zlato, kodri njegovi so valoviti, črni kakor vran.

5:12  Oči njegove so kakor golobice ob bistrih potokih, z mlekom umite, lepo posajene.

5:13  Lica njegova so kakor grede balzama, kakor lehe dišečih rastlin; usta njegova kakor lilije, s katerih kaplja tekoča mira.

5:14  Roke njegove so kakor valjci zlati, obloženi s topazi, telo njegovo kakor umotvor iz slonove kosti, pokrit s safiri.

5:15  Goleni njegove so kakor marmornati stebri, postavljeni na podstavkih iz čistega zlata, rast njegova kakor Libanon, odličen je kakor cedre.

5:16  Usta njegova so sladka in ves je ljubezniv. Tak je ljubi moj, tak je prijatelj moj, o hčere jeruzalemske!

Chapter 6

6:1  Kam je šel ljubi tvoj, o najlepša med ženami, kam se je obrnil ljubi tvoj? Iskati ga hočemo s teboj!

6:2  Ljubi moj je šel doli na vrt svoj, h gredicam balzamovim, da bi pasel po vrtih in trgal lilije.

6:3  Jaz sem ljubega svojega in ljubi moj je moj, on pase čredo svojo med lilijami.

6:4  Lepa si, prijateljica moja, kakor Tirza, milovidna kakor Jeruzalem, strašna kakor vojske z zastavami.

6:5  Obrni oči od mene, ker me premagujejo. Lasje tvoji so kakor čreda koz, ki ležé po strmini Gileadski.

6:6  Zobje tvoji so kakor čreda ovac, ki stopajo gori iz kopeli, katerih vsaka ima dvojčeti in nerodovitne ni med njimi nobene.

6:7  Senca tvoja so kakor odrezan kos margaranovega jabolka za pajčolanom tvojim.

6:8  Šestdeset je kraljic in osemdeset priležnic in mladenk brez števila.

6:9  A edina je golobica moja, popolna moja; edinica je materi svoji, izvoljenka porodnici svoji. Hčere so jo videle in so jo blagorovale, tudi kraljice in priležnice in so jo hvalile.

6:10  Kdo je ona, ki prisvitava kakor jutranja zarja, lepa kakor mesec, čista kakor sonce, strašna kakor vojske z zastavami?

6:11  Šel sem doli na orehov vrt, da si ogledam zelene mladike v dolini, da pogledam, če dela vinska trta popke, če cveto margaranova jabolka.

6:12  A preden sem zaznal, me je posadila duša moja na krasni voz mojega plemenitega ljudstva.

6:13  Vrni se, vrni se, o Šulamljanka, vrni se, vrni se, da te bomo gledali! [6:14] Kaj hočete gledati Šulamljanko? kakor ples mahanaimski...

Chapter 7

7:1  Kako lepe so noge tvoje v opankah, o knežja hči! Pregibi tvojega bedra so kakor nakitne verižice, rok umetnikovih delo.

7:2  Popek tvoj je kakor lepo okrogla čašica, v kateri ne manjka mešanega vina; život tvoj je kakor kup pšenice, z lilijami obtaknjen.

7:3  Prsi tvoje so kakor dve srnici, dvojčeti gazelini.

7:4  Vrat tvoj je podoben stolpu iz slonove kosti, oči tvoje so kakor ribniki v Hesbonu, pri vratih ljudnatega mesta; nos tvoj kakor libanonski stolp, ki gleda proti Damasku.

7:5  Glava tvoja na tebi je podobna Karmelu, in lasje glave tvoje so kakor škrlat: kralj je v sponah kodrov tvojih.

7:6  Kako si ti lepa in mila, o ljubav, med vsemi radostmi!

7:7  Ta rast tvoja je podobna palmovemu drevesu in prsi tvoje grozdom.

7:8  Dejal sem: Zlesti hočem na palmovo drevo in prijeti za njegove mladice; in naj mi bodo prsi tvoje kakor grozdje na vinski trti in tvojega diha vonj kakor jabolka

7:9  in usta tvoja kakor najboljše vino... Ki mojemu ljubemu gladko teče, ki daje govor ustom spečih.

7:10  Jaz sem ljubega svojega, in poželenje njegovo je po meni.

7:11  Pridi, ljubi moj, pojdiva ven na polje, prenočujva v vaseh.

7:12  Zgodaj vstaneva in pojdiva k vinogradom, poglejva, če dela vinska trta popke in če se njen cvet odpira in če cveto margaranove jablani: tam ti dam ljubezni svoje.

7:13  Ljubezenska jabolčka vonjajo svoj vonj in nad našimi durmi je vsakršnega sadja, novega in starega, ki sem ga prihranila tebi, ljubi moj.

Chapter 8

8:1  O da bi bil kakor moj brat, ki je sesal prsi matere moje! Ako bi te zalotila zunaj, bi te poljubila, in nihče bi me ne smel zaničevati.

8:2  Peljala bi te, privedla te v matere svoje hišo, ti bi me poučeval; jaz bi te napajala z dišečim vinom, s sokom svojih margaranovih jabolk.

8:3  Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.

8:4  Rotim vas, hčere jeruzalemske, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago!

8:5  Kdo je ta, ki prihaja sem od puščave in se naslanja na ljubega svojega? Pod jablano sem te zbudil k ljubezni. Tam je bila v bolečinah s teboj mati tvoja, tam je trpela bolečine porodnica tvoja.

8:6  Deni me kakor pečat na srce svoje, kakor pečat na ramo svojo! Kajti ljubezen je silna kakor smrt, njena gorečnost trdna [Ali: stanovitna.] kakor grob; kakor grob; njen žar je žar ognja, plamen Gospodov.

8:7  Velike vode ne morejo ugasiti ljubezni, ne reke je poplaviti. Ako bi hotel kdo dati vse imetje hiše svoje za ljubezen, le zaničevanje bi dobil!

8:8  Sestro imamo, majhno, ki še nima prsi: kaj bomo storili s sestro svojo v dan, ko jo bodo snubili?

8:9  Ako je zid, zgradimo na njej srebrn nadzidek v utrdbo; ako je ona duri, ogradimo jo z deskami cedrovimi.

8:10  Jaz sem zid, in prsi moje so kakor stolpi. Tedaj sem bila v očeh njegovih kakor ona, ki je našla mir.

8:11  Salomon je imel vinograd v Baal-hamonu; izročil je vinograd varuhom, da bi vsakteri prinesel za njegov sad tisoč srebrnikov.

8:12  Moj vinograd, ki je meni izročen, je pred menoj; tisoč bodi tebi, o Salomon, in dvesto varuhom sadov njegovih.

8:13  Ti, ki prebivaš na vrtih, tovariši poslušajo glas tvoj; daj mi ga slišati!

8:14  Híti, ljubi moj, in bodi podoben gazeli ali mlademu jelenu v gorah balzamovih!