SloChraska - Galatians

Chapter 1

1:1  Pavel, apostol (ne od ljudi, tudi ne po človeku, ampak po Jezusu Kristusu in po Bogu Očetu, ki ga je obudil iz mrtvih),

1:2  in vsi bratje, ki so z menoj, cerkvam v Galaciji:

1:3  Milost vam in mir od Boga Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa,

1:4  ki je dal samega sebe za grehe naše, da nas otme iz sedanjega hudega veka po volji Boga in Očeta našega,

1:5  ki mu bodi slava na veke vekomaj! Amen.

1:6  Čudim se, da ste se tako hitro odvrnili od tega, ki vas je poklical po milosti Kristusovi, na drugačen evangelij,

1:7  ko vendar ni drugega evangelija, samo da so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti evangelij Kristusov.

1:8  Ali ko bi vam tudi mi ali angel iz nebes oznanjeval evangelij drugače, kakor smo vam ga mi oznanili, bodi proklet!

1:9  Kakor smo poprej rekli, tudi sedaj zopet pravim: Če vam kdo oznanjuje evangelij drugače, kakor ste ga prejeli, bodi proklet!

1:10  Govorim li sedaj, da se prikupim ljudem ali Bogu? Ali pa skušam biti ljudem pogodu? Ko bi še ljudem bil pogodu, ne bi bil Kristusov služabnik.

1:11  Kajti na znanje vam dajem, bratje, da evangelij, ki sem ga jaz oznanil, ni po človeku;

1:12  saj ga tudi jaz nisem prejel od človeka, niti se ga naučil, temuč po razodetju Jezusa Kristusa.

1:13  Kajti slišali ste o mojem nekdanjem vedenju v judovstvu, da sem čez mero preganjal cerkev Božjo in jo zatiral,

1:14  in sem napredoval v judovstvu bolj od mnogih vrstnikov v rodu svojem in bil sem preobilo vnet za očetov svojih izročila.

1:15  Ko se je pa vzvidelo Bogu, ki me je odločil zase od telesa matere moje in poklical po milosti svoji,

1:16  da razodene Sina svojega v meni, da oznanim blagovestje o njem med pogani: precej nisem za svet poprašal mesa in krvi,

1:17  tudi nisem šel gori v Jeruzalem k tistim, ki so bili pred menoj apostoli, ampak odšel sem v Arabijo in zopet sem se povrnil v Damask.

1:18  Potem čez tri leta sem šel gori v Jeruzalem, da obiščem Petra, in ostal sem pri njem petnajst dni.

1:19  Drugega pa izmed apostolov nisem videl, razen Jakoba, brata Gospodovega.

1:20  A kar vam pišem, glejte, vpričo Boga: ne lažem.

1:21  Potem sem prišel v kraje sirske in cilicijske.

1:22  Bil sem pa neznan po licu cerkvam v Judeji, ki so v Kristusu;

1:23  samo slišali so, da tisti, ki nas je nekdaj preganjal, sedaj kot blagovestje oznanjuje vero, ki jo je nekdaj zatiral,

1:24  in slavili so zavoljo mene Boga.

Chapter 2

2:1  Potem čez štirinajst let sem zopet šel gori v Jeruzalem z Barnabom in vzel s seboj tudi Tita.

2:2  Šel sem pa gori po razodetju in sem jim razložil evangelij, ki ga propovedujem med pogani, a posebe njim, ki so kaj veljali, da bi ne bil moj trud prej ali slej zaman.

2:3  Ali tudi Tit, ki je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže.

2:4  To pa zavoljo krivih bratov, ki so se prikradli in vmes vrinili, oprezovat svobodo našo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili;

2:5  katerim se niti za uro nismo vdali in podvrgli, da bi resnica evangelija ostala pri vas.

2:6  Od tistih pa, ki so kaj veljali (kakšni so bili nekdaj, zato mi nič ni; Bog ne gleda, kdo je kdo), ti namreč, ki so kaj veljali, niso meni nič pridali;

2:7  temuč nasprotno, videč, da je meni zaupan evangelij za neobrezo kakor Petru za obrezo

2:8  (kajti On, ki je v Petru deloval za apostolstvo obreze, je deloval tudi v meni za pogane),

2:9  in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,

2:10  samo da se spominjava ubogih; za to sem se tudi potrudil, da se tako stori.

2:11  Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem ga iz oči v oči karal, ker je bil graje vreden.

2:12  Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani; ko so pa prišli, se je umikal in se ločil, boječ se tistih, ki so bili iz obreze.

2:13  In ž njim vred so se hlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje.

2:14  Ali ko sem videl, da ne hodijo prav po resnici evangelija, sem rekel Kefu pred vsemi: Če ti, ki si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj siliš pogane, da žive judovski? –

2:15  Mi smo po rodu Judje in ne iz poganov grešniki,

2:16  ker pa vemo, da se ne opravičuje človek iz del postave, nego samo po veri v Jezusa Kristusa, smo sprejeli tudi mi vero v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni iz vere Kristusove in ne iz del postave, ker se iz del postave ne opraviči nobeno meso.

2:17  Ako smo pa mi pri tem, ko iščemo biti opravičeni v Kristusu, tudi sami spoznani za grešnike, je li torej Kristus grehu služabnik? Nikakor ne.

2:18  Zakaj če zidam zopet to, kar sem podrl, se kažem sam, da sem prestopnik.

2:19  Jaz sem namreč po postavi umrl postavi, da Bogu živim.

2:20  S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, marveč Kristus živi v meni; kolikor pa sedaj živim v mesu, živim v veri Sinu Božjega, ki me je ljubil in dal samega sebe zame.

2:21  Ne zametam milosti Božje, kajti če je po postavi pravičnost, je Kristus zastonj umrl.

Chapter 3

3:1  O nespametni Galati! kdo vas je očaral? Vam je bil vendar pred očmi opisan Jezus Kristus, na križ razpeti!

3:2  To samo hočem zvedeti od vas: Ste li po delih postave prejeli Duha ali s poslušanjem vere?

3:3  Ste li tako nespametni? začenši v Duhu, sedaj v mesu dokončujete?

3:4  Toliko ste zastonj pretrpeli? če bi le bilo tudi zastonj!

3:5  On torej, ki vam daje Duha in dela čudeže med vami, dela li to po delih postave ali po poslušanju vere?

3:6  Kakor „je Abraham veroval Bogu, in zaračunilo se mu je za pravičnost“.

3:7  Spoznajte torej, da so tisti, ki so iz vere, sinovi Abrahamovi.

3:8  Ker pa je pismo naprej videlo, da Bog iz vere opravičuje pogane, je naprej oznanilo Abrahamu blagovestje: „V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi“.

3:9  Tako so tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z vernim Abrahamom.

3:10  Katerikoli so namreč iz del postave, so pod kletvijo; kajti pisano je: „Proklet vsak, kdor ne ostane v vsem, kar je pisano v knjigi postave, da naj stori“.

3:11  Da se pa po postavi nihče ne opraviči pred Bogom, je očitno, zakaj: „Pravični bo iz vere živel“.

3:12  A postava ne sloni na veri, temuč: „kdor zapovedi izpolnjuje, bo živel po njih“.

3:13  Kristus nas je odkupil iz kletve postave, ko je postal za nas kletev, kajti pisano je: „Proklet vsak, kdor visi na lesu“:

3:14  da pride nad pogane blagoslov Abrahamov v Kristusu Jezusu, da prejmemo obljubo Duha po veri.

3:15  Bratje, po človeško govorim: Najsi bo le človeška zaveza, vendar, ko je potrjena, je nihče ne zameta ali ji kaj prideva.

3:16  Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: „In semenom“, kakor da bi jih bilo več, temuč kakor za enega: „In semenu tvojemu“, ki je Kristus.

3:17  To pa pravim: Zaveze, ki jo je prej potrdil Bog, štiristo in trideset let pozneje dana postava ne razveljavlja, da se obljuba tako odpravi.

3:18  Kajti če je iz postave dediščina, ni več iz obljube; toda Abrahamu jo je po obljubi milostno podaril Bog.

3:19  Čemu torej postava? Zavoljo prestopkov se je pridodala, dokler ne pride seme, ki mu je dana obljuba, in je bila urejena po angelih, po roki srednika.

3:20  Ali srednik ne posreduje pri enem, Bog pa je eden.

3:21  Je li torej postava zoper obljube Božje? Nikakor ne; kajti ko bi se bila dala postava, ki bi mogla oživiti, zares bi bila iz postave pravičnost.

3:22  Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi se obljuba na podlagi vere v Jezusa Kristusa dala tem, ki verujejo.

3:23  Preden je pa prišla vera, smo bili pod postavo, ki nas je stražila, zaklenjeni za vero, ki se je imela razodeti.

3:24  Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.

3:25  A ko je vera prišla, nismo več pod voditeljico.

3:26  Zakaj vsi ste sinovi Božji po veri, v Kristusu Jezusu.

3:27  Kajti katerikoli ste bili krščeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli.

3:28  Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu.

3:29  Če ste pa Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.

Chapter 4

4:1  Pravim pa, dokler je dedič nedoleten, se nič ne razločuje od sužnja, čeprav je vsega gospodar;

4:2  marveč je pod varuhi in oskrbniki do dne, postavljenega po očetu.

4:3  Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili nedoletni, pod prvim ukom sveta zasužnjeni;

4:4  ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega postavi,

4:5  da odkupi tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo sinovstvo.

4:6  Ker ste pa sinovi, je odposlal Bog Duha Sina svojega v vaša srca, ki kliče: Abá, Oče!

4:7  Tako nisi več suženj, ampak sin; ako pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

4:8  Ali takrat ste, seveda ne poznavajoč Boga, sužnjevali tistim, ki po naravi niso bogovi;

4:9  a sedaj, spoznavši Boga, še bolj pa spoznani od Boga, kako da se zopet vračate k prvim naukom, medlim in ubornim, ki jim hočete vnovič sužnjevati?

4:10  Dneve obhajate in mesece in čase in leta!

4:11  Bojim se za vas, da bi se ne bil morda zastonj trudil za vas.

4:12  Bodite kakor sem jaz, ker sem tudi jaz kakor vi, bratje, prosim vas.

4:13  Nobene krivice mi niste storili; veste pa, da sem vam v slabosti mesa najprvo oznanjeval evangelij,

4:14  in me niste vzlic svoji izkušnjavi na mesu mojem zaničevali, ne zavrgli, marveč kakor angela Božjega ste me sprejeli, kakor Kristusa Jezusa.

4:15  Kje je torej vaše tedanje blaženstvo? kajti pričam vam, da bi bili, ko bi bilo mogoče, oči svoje izdrli in jih meni dali.

4:16  Tako sem torej postal vaš sovražnik, govoreč vam resnico?

4:17  Vnemajo se za vas, pa ne kakor je prav, temuč izkleniti vas hočejo od mene, da bi se vi zanje vnemali.

4:18  Dobro pa je, vnemati se v dobrem vsekdar, in ne samo, kadar sem jaz pri vas.

4:19  Otroci moji, ki jih zopet z bolečinami porajam, dokler se ne upodobi Kristus v vas –

4:20  želel bi pa biti sedaj pri vas in premeniti glas svoj, ker sem v zadregi zastran vas.

4:21  Recite mi, kateri hočete biti pod postavo, ne slišite li postave?

4:22  Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sina, enega od dekle in enega od svobodnice.

4:23  Toda kateri je bil od sužnje, se je narodil po mesu, a kateri od svobodne, po obljubi.

4:24  To pa je v prispodobi govorjeno: ti dve ženi sta namreč dve zavezi, ena z gore Sinajske, ki rodi za sužnost, in ta je Agara.

4:25  Agara pa pomeni goro Sinaj v Arabiji in stoji v eni vrsti s sedanjim Jeruzalemom, ki sužnjuje z otroki svojimi.

4:26  A gornji Jeruzalem je svobodnica, in ta je naša mati.

4:27  Kajti pisano je: „Razveseli se, nerodovitna, ki ne porajaš; zaukaj in kliči, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj mnogo več je otrok te, ki je osamljena, nego one, ki ima moža“.

4:28  Mi pa smo, bratje, kakor Izak, otroci obljube.

4:29  Ali kakor je takrat tisti, ki se je po mesu narodil, preganjal tega, ki je bil po Duhu rojen, tako tudi sedaj.

4:30  Toda kaj pravi pismo? „Spodi deklo in nje sina; zakaj ne bo dedoval sin sužnje s sinom svobodnice“.

4:31  Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne.

Chapter 5

5:1  Za svobodo nas je Kristus osvobodil; stojte torej trdno in ne vprezite se zopet v jarem sužnosti.

5:2  Glejte, jaz Pavel vam pravim: ako sprejmete obrezo, vam Kristus ne bo nič pomagal.

5:3  A pričam zopet vsakemu človeku, ki se obreže, da je dolžen celo postavo izpolniti.

5:4  Ločeni ste od Kristusa, katerikoli se po postavi hočete opravičiti, iz milosti ste padli.

5:5  Mi namreč po Duhu na podlagi vere čakamo upanja pravičnosti.

5:6  Kajti v Kristusu Jezusu nič ne koristi ne obreza niti neobreza, ampak vera, ki deluje po ljubezni.

5:7  Tekli ste dobro; kdo vas je ustavil, da niste resnici pokorni?

5:8  To pregovarjanje ni od tega, ki vas kliče.

5:9  Malo kvasu skisa vse testo.

5:10  Jaz se zanašam na vas v Gospodu, da ne boste nič drugega mislili; kdor pa vas moti, bo svojo obsodbo nosil, bodisi kdorkoli.

5:11  Ali, bratje, če jaz obrezo še oznanjam, zakaj me še preganjajo? Saj je potem odpravljeno pohujšanje križa.

5:12  O da bi se sami odrezali tisti, kateri vas v zmešnjavo zavajajo!

5:13  Kajti vi ste poklicani na svobodo, bratje; samo naj svoboda ne bode za priložnost mesu, temuč po ljubezni služite drug drugemu.

5:14  Zakaj vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tejle: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

5:15  Če pa drug drugega grizete in ujedate, gledite, da drug drugega ne iztrebite.

5:16  Pravim pa: Po Duhu živite, in poželenja mesa ne boste izpolnjevali.

5:17  Kajti meso želi zoper Duha, a Duh zoper meso; ta sta namreč nasprotna drug drugemu, da ne delate, kar hočete.

5:18  Če se pa daste Duhu voditi, niste pod postavo.

5:19  Očitna so pa dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, pohotnost,

5:20  malikovalstvo, čarodejstvo, sovraštvo, prepiri, zavist, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva,

5:21  nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega; o čemer vam naprej pravim, kakor sem tudi naprej povedal, da tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega.

5:22  Sad Duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost,

5:23  krotkost, zdržljivost; zoper take ni postave.

5:24  Kateri so pa Kristusovi Jezusovi, so meso na križ razpeli s slami in željami.

5:25  Če živimo po Duhu, po Duhu tudi ravnajmo.

5:26  Ne iščimo prazne slave, da ne dražimo drug drugega, da nismo drug drugemu nevoščljivi.

Chapter 6

6:1  Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan.

6:2  Drug drugega nosite bremena, in tako izpolnite postavo Kristusovo.

6:3  Zakaj če kdo misli, da je kaj, a ni nič, slepi sam sebe.

6:4  A svoje delo naj vsakdo izkuša, in tedaj bo imel na samem sebi kaj hvaliti in ne na drugem.

6:5  Vsak namreč bo nosil svoje breme.

6:6  A kdor se uči besede, naj deli vse dobrote s tem, ki ga uči.

6:7  Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.

6:8  Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo, a kdor seje v Duha, od Duha bo žel življenje večno.

6:9  Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.

6:10  Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.

6:11  Vidite, koliko sem vam napisal s svojo roko!

6:12  Kateri se hočejo nazunaj prijetne kazati po mesu, vas silijo, da se obrezujte, samo da ne bodo zavoljo križa Kristusovega preganjani.

6:13  Zakaj tisti, ki se obrezujejo, še sami ne držé postave, temuč hočejo, da se vi obrezujete, da bi se z vašim mesom hvalili.

6:14  A Bog ne daj, da bi se jaz hvalil, razen s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem je meni svet na križ razpet in jaz svetu.

6:15  Kajti obreza ne velja nič niti neobreza, ampak novo stvarjenje.

6:16  In kolikor jih bo živelo po tem vodilu, mir nanje in usmiljenje in na Izraela Božjega!

6:17  A nadalje mi nihče ne bodi nadležen, kajti jaz nosim rane Gospoda Jezusa na telesu svojem.

6:18  Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z duhom vašim, bratje! Amen.