SloChraska - Zechariah

Chapter 1

1:1  Osmi mesec v drugem letu Darija je prišla beseda Gospodova Zahariju, sinu Berekija, sina Idovega, proroku, govoreč:

1:2  Gospod se je silno srdil nad očeti vašimi.

1:3  Zato jim reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Izpreobrnite se k meni, govori Gospod nad vojskami, in obrnem se k vam, pravi Gospod nad vojskami.

1:4  Ne bodite kakor očetje vaši, ki so jim glasili prejšnji proroki, govoreč: Tako veli Gospod nad vojskami: Izpreobrnite se vendar od hudobnih potov in od hudih dejanj svojih! ali niso poslušali in niso pazili name, govori Gospod.

1:5  Očetje vaši, kje so? in proroki, žive li vekomaj?

1:6  Toda besede in postave moje, ki sem jih zapovedal hlapcem svojim prorokom, niso li zadele očetov vaših? In izpreobrnili so se in rekli: Kakor je Gospod nad vojskami namenil nam storiti, po naših potih in po naših dejanjih, tako nam je storil.

1:7  Štiriindvajseti dan enajstega meseca, ki je mesec Šebat, v drugem letu Darija, je prišla beseda Gospodova Zahariju, sinu Berekija, Idovega sina, proroku, in je rekel:

1:8  Videl sem po noči, in glej, mož je sedel na rdečem konju in stal med mirtami, ki so rasle v dolini, in za njim so bili konji rdeči, rjavi in beli.

1:9  In rečem: Gospod moj, kdo so ti? In angel, ki je govoril z menoj, mi reče: Pokažem ti, kdo so ti.

1:10  In odgovori mož, ki je stal med mirtami, in reče: Ti so, ki jih je Gospod poslal, da prehodijo zemljo.

1:11  In odgovore angelu Gospodovemu, ki je stal med mirtami, rekoč: Obhodili smo zemljo, in glej, vsa zemlja je tiha in počiva.

1:12  Tedaj izpregovori angel Gospodov in reče: O Gospod nad vojskami, doklej se ne usmiliš Jeruzalema in mest Judovih, na katera si se srdil že sedemdeset let?

1:13  In Gospod je odgovoril angelu, ki je z menoj govoril, dobre besede, tolažilne besede.

1:14  Angel pa, ki je govoril z menoj, mi reče: Oglási in reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Vnet sem za Jeruzalem in za Sion z veliko gorečnostjo;

1:15  in z velikim srdom se srdim nad lahkoživnimi poganskimi narodi; kajti jezil sem se le malo, oni pa so nesrečo pospeševali.

1:16  Zato pravi tako Gospod: Obrnil sem se zopet k Jeruzalemu z mnogim usmiljenjem; hiša moja se bo zidala v njem, govori Gospod nad vojskami, in merska vrv bo raztegnjena čez Jeruzalem.

1:17  Dalje še oglási in reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Mesta moja bodo zopet imela obilost dobrot; in Gospod zopet potolaži Sion in zopet izvoli Jeruzalem.

1:18  In povzdignem oči in vidim, in glej: štirje rogovi.

1:19  In rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti? In mi reče: To so rogovi, ki so razkropili Judo, Izraela in Jeruzalem.

1:20  Potem mi pokaže Gospod štiri kovače.

1:21  In vprašam: Kaj so ti prišli delat? In mi reče: Oni so rogovi, ki so tako razkropili Judo, da ni nihče več vzdignil glave; ti pa so prišli, da one prestrašijo in da odbijejo rogove narodom, ki so povzdignili rog zoper deželo Judovo, da bi jo razmetali.

Chapter 2

2:1  In povzdignem oči in vidim, in glej: mož z mersko vrvjo v roki.

2:2  In rečem: Kam greš? In mi reče: Da zmerim Jeruzalem, da vidim, kolika je širjava njegova in kolika dolžina.

2:3  In glej, angel, ki je govoril z menoj, stopi ven, in drugi angel pride njemu naproti.

2:4  In mu reče: Teci, govóri temu mladeniču in véli: V Jeruzalemu bodo stanovali brez obzidja zavoljo množine ljudi in živine, ki bode v njem.

2:5  Jaz pa, govori Gospod, mu bodem ognjen zid kroginkrog in v slavo mu bodem sredi njega.

2:6  Oh, oh, bežite iz severne dežele! govori Gospod; kajti na četvere vetrove neba sem vas razkropil, govori Gospod.

2:7  Oh, Sion, béži, ki prebivaš pri babilonski hčeri!

2:8  Kajti tako pravi Gospod nad vojskami: Da prejmem slavo, me je poslal k poganskim narodom, ki so vas plenili; zakaj kdor se vas dotakne, se dotakne punčice očesa njegovega.

2:9  Kajti, glej, jaz zavihtim roko nad njimi, in bodo v plen tistim, ki so jim sužnjevali; in spoznate, da me je poslal Gospod nad vojskami.

2:10  Glasno poj in veséli se, hči sionska! zakaj jaz, glej, prihajam in bom prebival sredi tebe, govori Gospod.

2:11  In tisti dan se pridruži veliko poganskih narodov h Gospodu in bodo meni za ljudstvo; v tvoji sredi pa bom prebival, in spoznaš, da me je Gospod nad vojskami poslal k tebi.

2:12  In Gospod prejme v last Judo kot svoj delež v sveti zemlji in zopet si izvoli Jeruzalem.

2:13  Naj molči vse meso pred Gospodom! kajti vstal je iz prebivališča svetosti svoje.

Chapter 3

3:1  In mi pokaže velikega duhovnika Jozueta, stoječega pred angelom Gospodovim; in satan mu stoji ob desnici, da bi mu bil nasprotnik.

3:2  In Gospod reče satanu: Pokara naj te Gospod, satan, da pokaraj te Gospod, ki je izvolil Jeruzalem! Ni li ta mož glavnja, potegnjena iz ognja?

3:3  In Jozue je bil oblečen v umazana oblačila in je stal pred angelom.

3:4  In izpregovori angel in veli njim, ki so stali pred njim, rekoč: Vzemite umazana oblačila z njega! In njemu reče: Glej, snel sem s tebe krivice tvoje in oblečem te v praznična oblačila.

3:5  In rečem: Naj mu denejo čisto pokrivalo na glavo! In so mu deli čisto pokrivalo na glavo ter ga oblekli v nova oblačila; in angel Gospodov je stal zraven.

3:6  In angel Gospodov izpriča Jozuetu in reče:

3:7  Tako pravi Gospod nad vojskami: Ako boš hodil po mojih potih in ako boš pridno stregel na straži moji, boš tudi sodil hišo mojo in tudi čuval veže moje, in dam ti prost vhod med temi, ki tu stoje.

3:8  Poslušaj, o Jozue, veliki duhovnik, ti in tvoji tovariši, ki sede pred teboj – predpodobe so! Kajti glej, jaz storim, da pride hlapec moj Zemah.

3:9  Kajti glej, kamen, ki sem ga položil pred Jozueta, na tem enem kamenu je sedmero očes – glej, jaz izrežem na njem rezbo, govori Gospod, in odpravim krivico te dežele v enem dnevi.

3:10  Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, boste vabili drug drugega pod vinsko trto in pod smokvo svojo.

Chapter 4

4:1  In angel, ki je govoril z menoj, se je vrnil in me je zbudil kakor človeka, ki se prebudi.

4:2  In mi reče: Kaj vidiš? Rečem: Vidim, glej, svečnik ves iz zlata in oljenko njegovo vrhu njega in sedem svetilnic njegovih na njem in sedem cevi do svetilnic, ki so ob vrhu njegovem;

4:3  in dve oljki zraven njega, ena ob desni strani oljenke in druga ob levi plati njeni.

4:4  In izpregovorim in rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti, gospod moj?

4:5  In angel, ki je govoril z menoj, odgovori in reče: Ne veš li, kaj so ti? In rečem: Ne, gospod moj!

4:6  Tedaj odgovori in mi reče: To je beseda Gospodova Zerubabelu: Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi Gospod nad vojskami.

4:7  Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? v ravnino bodeš! In on prinese vrhnji kamen z glasnim vpitjem: Milost, milost njemu!

4:8  Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč:

4:9  Roke Zerubabelove so položile temelj tej hiši in njegovega roke jo dodelajo; in spoznaš, da me je poslal k vam Gospod nad vojskami.

4:10  Kajti kdo zaničuje dan malih začetkov? ko vendar z veseljem gledajo navpičnik v roki Zerubabelovi oni sedmeri: ki so oči Gospodove, ki letajo po vsej zemlji.

4:11  In izpregovorim ter mu rečem: Kaj sta ti dve oljki ob desni strani svečnika in ob levi njegovi?

4:12  In izpregovorim v drugič in mu rečem: Kaj sta ti dve oljkovi mladici, ki sta poleg tistih dveh zlatih cevi, ki izlivata zlato olje iz sebe?

4:13  In mi odgovori in reče: Ali ne veš, kaj sta? [4:14] In rečem: Ne, gospod moj!

4:14  [4:15] Nato reče: To sta dva sinova olja, ki stojita pri Gospodarju vse zemlje.

Chapter 5

5:1  In zopet povzdignem oči in vidim, glej, zvit list leti.

5:2  In mi reče: Kaj vidiš? Rečem: Vidim zvit list, da leti; dvajset komolcev je dolg in deset komolcev širok.

5:3  In mi reče: To je prokletstvo, ki izhaja nad vso deželo; kdorkoli namreč krade, bo iztrebljen po tem, kar je na tej strani lista pisano; in kdorkoli prisega krivo, bo iztrebljen po tem, kar je pisano na oni strani.

5:4  Po mojem povelju je izšlo, govori Gospod nad vojskami, in pride v hišo tatovo in v hišo njega, ki lažnivo prisega v mojem imenu, in se nastani v hiši njegovi ter jo pokonča z lesovjem in kamenjem njenim vred.

5:5  Angel pa, ki je govoril z menoj, stopi ven in mi reče: Povzdigni, prosim, oči in poglej: kaj je tisto, kar izhaja?

5:6  Jaz pa vprašam: Kaj je to? On reče: To je mernik, ki izhaja. In pridene: Tako jih je videti po vsej deželi.

5:7  In glej, svinčena plošča se vzdigne in je videti ženo, sedečo v merniku.

5:8  In reče: To je brezbožnost. In jo vrže v sredo mernika in spusti svinčeno ploščo na odprtino njegovo.

5:9  In povzdignem oči in vidim, glej, dve ženi prideta, in veter je bil v njunih perutnicah, perutnice pa sta imeli kakor štorkljine perutnice, in vzdigneta mernik med zemljo in nebo.

5:10  In rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kam neseta mernik?

5:11  On mi pa reče: Da mu sezidajo hišo v deželi Sinearski; in ko bo pripravljena, ga tam postavijo na njegovo mesto.

Chapter 6

6:1  In zopet povzdignem oči in vidim, glej, štirje vozovi pridejo izmed dveh gorá; in gori sta bili bronasti gori.

6:2  Pri prvem vozu so bili rdeči konji, pri drugem vozu pa črni konji,

6:3  in pri tretjem beli konji, pri četrtem pa pisani, krepki konji.

6:4  Tedaj izpregovorim in rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kaj so ti, gospod moj?

6:5  Angel odgovori in mi reče: Ti so četveri vetrovi pod nebom, ki izhajajo, ko so se bili postavili pred vse zemlje Gospodarja.

6:6  Voz, pri katerem so črni konji, gre v severno deželo, in beli gredo za njimi, pisani pa gredo v južno deželo.

6:7  In krepki izhajajo in poskušajo iti, da bi predirjali zemljo. In veli: Pojdite, prehodite zemljo! In prehodili so zemljo.

6:8  In me pokliče in govori z menoj, rekoč: Glej, tisti, ki so šli proti severni deželi, napravijo, da se duh moj upokoji v severni deželi.

6:9  In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

6:10  Vzemi od njih, ki so bili v ujetništvu, od Heldaja in od Tobija in od Jedaja, pa pridi tisti dan in stopi v hišo Josija, Zefanijevega sinu, kamor so prišli iz Babela;

6:11  vzemi torej od njih srebra in zlata in naredi vence in jih deni na glavo Jozuetu, sinu Jozadakovemu, velikemu duhovniku,

6:12  in mu govóri, rekoč: Tako pravi Gospod nad vojskami: Glej, mož, Odraslek mu je ime, vzraste s svojega kraja in zidal bo tempelj Gospodov.

6:13  In on sezida tempelj Gospodov in on bo nosil veličastvo ter sedel in gospodoval na prestolu svojem in bode duhovnik na prestolu svojem, in sklep miru bode med njima obema.

6:14  In venci bodo Helemu in Tobiju in Jedaju in Henu, sinu Zefanijevemu, za spomin v templju Gospodovem.

6:15  In kateri so daleč, pridejo in bodo zidali pri templju Gospodovem; in spoznate, da me je Gospod nad vojskami poslal k vam. In to se zgodi, ako boste radi poslušali glas Gospoda, Boga svojega.

Chapter 7

7:1  Zgodi se pa v četrtem letu kralja Darija, da je prišla beseda Gospodova Zahariju, četrti dan devetega meseca, Kisleva.

7:2  Takrat so poslali iz Betela Sarezerja in Regemeleka ž njegovimi možmi, da prosijo blagovoljnosti Gospoda

7:3  in da govore duhovnikom hiše Gospoda nad vojskami in prorokom: Ali naj še jočem in se zdržujem v petem mesecu, kakor sem že delal veliko let?

7:4  In prišla mi je beseda Gospoda nad vojskami, govoreč:

7:5  Reci vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom takole: Ko ste se postili v petem in sedmem mesecu teh sedemdesetih let, ste li se postili meni in zavoljo mene?

7:6  Ko pa jeste in ko pijete, ne jeste li in ne pijete li zase?

7:7  Ne veste li za besede, ki jih je Gospod oznanjal po prejšnjih prorokih, ko se je še prebivalo v Jeruzalemu, ko je vladal mir v njem in v mestih okoli njega, in se je prebivalo v južni pokrajini in v nižavi?

7:8  In prišla je beseda Gospodova Zahariju, govoreč:

7:9  Tako pravi Gospod nad vojskami in veleva: Izvršujte sodbe po resnici ter izkazujte milost in usmiljenje drug drugemu;

7:10  in ne zatirajte vdove in sirote, tujca in ubožca, in nihče naj ne izmišlja hudega v svojem srcu zoper svojega brata!

7:11  Ali takrat niso hoteli poslušati in so uporno nastavili pleča in si zatisnili ušesa, da ne bi slišali.

7:12  In srce so si naredili kakor demant, da ne bi slišali postave in besed, ki jih je Gospod nad vojskami poslal po svojem duhu s prejšnjimi proroki; zato je prišla velika jeza od Gospoda nad vojskami.

7:13  In zgodilo se je: kakor sem klical jaz, pa niso hoteli poslušati, tako so klicali oni, a nisem hotel slišati, pravi Gospod nad vojskami;

7:14  ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.

Chapter 8

8:1  In prišla mi je beseda Gospoda nad vojskami, govoreč:

8:2  Tako pravi Gospod nad vojskami: Vnet sem za Sion z veliko gorečnostjo in z velikim srdom gorim zanj.

8:3  Tako pravi Gospod: Vrnem se na Sion in sredi Jeruzalema bom prebival; in Jeruzalem se bo imenoval Mesto resnice in gora Gospoda nad vojskami Gora svetosti.

8:4  Tako pravi Gospod nad vojskami: Še bodo posedali po ulicah v Jeruzalemu starčki in starke, vsak s palico v roki zavoljo visoke starosti.

8:5  In mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo igrali po ulicah njegovih.

8:6  Tako pravi Gospod nad vojskami: Ako se bo čudežno zdelo ostankom tega ljudstva v tistih dneh, bo li tudi čudežno v mojih očeh? govori Gospod nad vojskami.

8:7  Tako pravi Gospod nad vojskami: Glej, jaz rešim ljudstvo svoje iz dežele proti solnčnemu vzhodu in iz dežele proti solnčnemu zahodu;

8:8  in privedem jih sem, in bodo prebivali v Jeruzalemu; in bodo mi za ljudstvo in jaz jim bodem za Boga v resnici in pravičnosti.

8:9  Tako pravi Gospod nad vojskami: Utrdite si roke, kateri slišite v teh dneh te besede iz ust prorokov, ki so bili ob času, ko se je položil temelj hiši Gospoda nad vojskami, templju, da bi se zgradil.

8:10  Kajti pred temi dnevi se ni izplačalo delo ljudem, ne živini; in ni bilo miru spričo zatiralca njemu, ki je odhajal in ki je prihajal, ker sem pustil vsem ljudem, da so se zaletavali drug v drugega.

8:11  Sedaj pa ne bodem proti ostanku tega ljudstva kakor v prejšnjih dneh, govori Gospod nad vojskami.

8:12  Kajti požene setev miru: vinska trta obrodi svoj sad in zemlja donese letino svojo in nebo da roso svojo; in vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva.

8:13  In zgodi se, kakor ste bili prokletstvo med poganskimi narodi, o hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas rešim in bodete blagoslov. Ne bojte se, utrdite si roke!

8:14  Kajti tako pravi Gospod nad vojskami: Kakor sem mislil vam storiti hudo, ko so me dražili v jezo očetje vaši, pravi Gospod nad vojskami, in se nisem kesal,

8:15  tako zopet namerjam v teh dneh storiti dobro Jeruzalemu in hiši Judovi. Ne bojte se!

8:16  To pa je, kar delajte: Govorite resnico vsak z bližnjim svojim; sodite po resnici in izrekajte razsodbo miru med vrati svojimi,

8:17  in nihče ne izmišljaj v srcu svojem hudega zoper soseda svojega in ne ljubite krive prisege, ker vse to sovražim, govori Gospod.

8:18  In prišla mi je beseda Gospoda nad vojskami, govoreč:

8:19  Tako pravi Gospod nad vojskami: Post četrtega in post petega in post sedmega in desetega meseca bode hiši Judovi v radost in veselje in v praznike vesele; samo ljubite resnico in mir!

8:20  Tako pravi Gospod nad vojskami: Še se zgodi, da pridejo ljudstva in prebivalci mnogih mest;

8:21  in prebivalci enega mesta pojdejo k drugemu in poreko: „Pojdimo hitro prosit blagovoljnosti Gospodove in iskat Gospoda nad vojskami!“ „Tudi jaz pojdem!“

8:22  In pridejo mnoga ljudstva in mogočni poganski narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu in prosili blagovoljnosti Gospodove.

8:23  Tako pravi Gospod nad vojskami: Tiste dni zgrabi deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.

Chapter 9

9:1  Prorokovanje besede Gospodove o deželi Hadrakovi in o Damasku, njegovem počivališču, – ker oko Gospodovo gleda na vse človeštvo in na vse rodove Izraelove –

9:2  in tudi o Hamatu, ki mejači ž njim, o Tiru in Sidonu, ker je silno moder.

9:3  In Tir si je zgradil trdnjavo in nakopičil srebra kakor prahu in čistega zlata kakor blata po ulicah.

9:4  Glej, Gospod mu vzame posest in uniči moč njegovo na morju, in njega požre ogenj.

9:5  Askelon bo to videl in se bal, tudi Gaza ter bo silno trepetala, pa tudi Ekron, ker je osramočeno upanje njegovo; in kralj izgine iz Gaze in Askelon ne bo imel prebivalcev.

9:6  In v Asdodu bo stanoval mešanec, in pokončam prevzetnost Filistejcev.

9:7  In odpravim krvave jedi njegove iz ust njegovih in gnusobe njegove izmed njegovih zob; in tudi on, Filistejec, preostane za našega Boga in bode kakor vojvoda v Judi, in Ekron bode kakor Jebusejec.

9:8  Jaz pa se utaborim okoli hiše svoje zoper vojsko, da ne sme nihče iti mimo ali nazaj; in noben zatiralec ne pride več nadnje; kajti sedaj sem pogledal s svojimi očmi. –

9:9  Močno se veséli, hči sionska, ukaj, hči jeruzalemska! Glej, kralj tvoj pride k tebi: pravičen je in rešitelj, pohleven in sedeč na oslu, in sicer na mladem osličinem žrebetu.

9:10  In iztrebim bojne vozove Efraima in konje iz Jeruzalema, in bojni lok bo zlomljen. In mir ukaže narodom, in gospostvo njegovo bo segalo od morja do morja in od velereke do koncev zemlje.

9:11  Tebi pa izpustim zavoljo krvi zaveze tvoje jetnike tvoje iz jame, v kateri ni vode.

9:12  Obrnite se k trdnjavi, ki ste jetniki v upanju! Že danes oznanjam, da ti dvojno povrnem.

9:13  Kajti napel sem si Judo kakor lok in Efraima nanj položil kakor pšico; in tvoje sinove, o Sion, pobudim nad tvoje sinove, o Grška dežela, in te napravim kakor junakov meč.

9:14  In Gospod se prikaže nad njimi, in njegova pšica šine kakor blisk; in Gospod Jehova zatrobi na trobento in pojde z južnimi viharji.

9:15  Gospod nad vojskami jim bode obrana, in jedli bodo in pogazili sovražnike kakor kamenje iz prače, in bodo pili, razgrajali kakor od vina, in polni bodo kakor daritvene čaše, kakor rogovi pri oltarju.

9:16  In Gospod, njih Bog, jim da rešitev tisti dan kot čredi ljudstva svojega; kajti bodo kakor kameni v kroni, ki se leskečejo nad njegovo zemljo.

9:17  Kajti kolika bo njih dobrota in kolika njih lepota! Po žitu bodo uspevali mladeniči in po moštu device.

Chapter 10

10:1  Prosite Gospoda dežja ob času poznega deževja, Gospoda, ki dela bliskavice; in da vam obilo dežja, vsakemu zelenjavo na polju.

10:2  Kajti hišni maliki so govorili prazne reči in vedeževalci so videli laži; in govore lažnive sanje, tolažijo brezuspešno. Zato so zbežali kakor čreda, potlačeni so, ker jim ni pastirja.

10:3  Nad pastirji se je vnela jeza moja, in kozle bom kaznoval; kajti Gospod nad vojskami obišče čredo svojo, hišo Judovo, in jo enako stori svojemu krasnemu konju v bitki.

10:4  Iz Jude pride vogelni kamen, iz njega šatorov klin, iz njega bojni lok, iz njega vsi čiherni oblastniki.

10:5  In bodo kakor junaki, ki v boju gazijo blato po cestah, in bojevali se bodo, ker Gospod je ž njimi, in v sramoto spravijo jezdece na konjih.

10:6  In okrepim hišo Judovo in rešim hišo Jožefovo, in dam jim mirno prebivati; kajti njih sem se usmilil in bodo, kakor bi jih ne bil zavrgel. Zakaj jaz sem Jehova, njih Bog, in nje uslišim.

10:7  In Efraim bode kakor junak, in njih srce se bo veselilo kakor od vina; in njih otroci se bodo, videč to, radovali; njih srce se bo veselilo v Gospodu.

10:8  Zažvižgam jim in jih zberem, ker sem jih odrešil; in razmnože se, kakor so se prej razmnožili.

10:9  In sejal jih bom med ljudstva, a v daljavi se bodo mene spominjali; in bodo živeli z otroki svojimi in se povrnili.

10:10  Pripeljem jih nazaj tudi iz Egipta in jih zberem iz Asirije in jih privedem v deželo Gileadsko in na Libanon, in jim ne bo dosti prostora.

10:11  In pojde skozi morje stiske in udari morske valove, in posuše se vse globočine Nila; in potlačena bo prevzetnost Asirije in žezlo Egipta se umakne.

10:12  In okrepim jih v Gospodu, da bodo hodili v njegovem imenu, govori Gospod.

Chapter 11

11:1  Odpri vrata svoja, o Libanon, da požre ogenj tvoje cedre!

11:2  Tuli, o jelka, ker je padla cedra, ker so mogočni opustošeni! Tulite, hrastje v Basanu, ker je neprodirni gozd posekan!

11:3  Glasno tulijo pastirji, ker je njih veličastvo opustošeno; glasi se rjovenje mladih levov, ker pokončana je ošabnost Jordanova.

11:4  Tako je rekel Gospod, Bog moj: Pasi ovce, ki so namenjene v zakol,

11:5  katerih gospodarji jih moré, pa si ne štejejo v greh; kateri jih pa prodajajo, govore: Hvaljen bodi Gospod, kajti obogatim! in njih pastirji jim ne prizanašajo.

11:6  Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele, govori Gospod; temuč glej, jaz izročim ljudi, vsakega v pest bližnjemu njegovemu in kralju njegovemu v pest; in razbijejo deželo, in iz njih pesti jih ne otmem.

11:7  In pasel sem ovce namenjene v zakol, torej najmedlejše izmed črede; in vzel sem si dve palici, eno sem imenoval Ljubeznivost, drugo pa Združenje, in pasel sem ovce.

11:8  In odpravil sem tri pastirje v enem mesecu. A duša moja se je vznevoljila zaradi njih, pa tudi njih duši sem se zgnusil.

11:9  Tedaj sem rekel: Ne bom vas pasel več; kar umira, naj umre, in kar gine, naj pogine, ostali pa naj žro sleherni svojega bližnjega meso.

11:10  In vzel sem palico svojo, Ljubeznivost, in jo zlomil, da bi raztrgal zavezo svojo, ki sem jo bil sklenil z vsemi ljudstvi.

11:11  In bila je raztrgana tisti dan; in tako so spoznali najmedlejši iz črede, ki so pazile name, da je bila beseda Gospodova.

11:12  In sem jim dejal: Če se vam dobro zdi, dajte mi plačilo moje, če pa ne, pustite. Tedaj so odtehtali meni v plačilo trideset srebrnikov.

11:13  Nato mi veli Gospod: Vrzi jih lončarju, tisto lepo ceno, s katero so me cenili. In vzel sem trideset srebrnikov in jih vrgel v hišo Gospodovo, lončarju.

11:14  Nato sem zlomil drugo palico svojo, Združenje, da razdružim bratovščino med Judo in Izraelom.

11:15  Potem mi veli Gospod: Vzemi si še neumnega pastirja pripravo.

11:16  Kajti glej, jaz obudim pastirja v deželi, ki ne bo skrbel za tiste, ki ginejo, ne bo iskal razkropljenih, ne bo zdravil ranjenih, tudi zdravega ne bo redil, temuč bo jedel meso pitanih in trgal njih parklje.

11:17  Gorje ničvrednemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč pridi nad njegovo ramo in nad desno oko njegovo! Rama njegova usahne docela in desno oko mu oslepi.

Chapter 12

12:1  Prorokovanje besede Gospodove o Izraelu. Tako govori Gospod, ki razprostira nebo in ustanavlja zemljo in človeku ustvarja duha v prsih:

12:2  Glej, jaz naredim Jeruzalem za omotično čašo vsem ljudstvom okoli; in tudi Judo zadene to pri obleganju Jeruzalema.

12:3  In zgodi se tisti dan, da storim Jeruzalem za pretežek kamen vsem ljudstvom: vsi, ki ga vzdigujejo, se bodo hudo poškodovali. In vsi narodi zemlje se zbero zoper njega.

12:4  Tisti dan, govori Gospod, udarim vse konje, da se bodo plašili, in njih jezdece, da zbesné; a nad hišo Judovo bom imel odprte oči, vse konje narodov pa udarim s slepoto.

12:5  In vojvode Judovi bodo v srcu svojem govorili: Moja moč so prebivalci jeruzalemski po Gospodu nad vojskami, njih Bogu.

12:6  Tisti dan storim vojvode Judove enake goreči peči med lesom in goreči plamenici med snopjem, da požro ob desni in ob levi vsa ljudstva okoli; in Jeruzalemci bodo zopet stanovali na svojem mestu v Jeruzalemu.

12:7  In Gospod reši najprej šatore Judove, da se krasota hiše Davidove in krasota prebivalcev jeruzalemskih ne poveličuje proti Judi.

12:8  Tisti dan bode Gospod obrana prebivalcem v Jeruzalemu; in kdor se opoteka med njimi, bode tisti dan kakor David, in hiša Davidova bode kakor Bog, kakor angel Gospodov pred njimi.

12:9  In zgodi se tisti dan, da si prizadenem pogubiti vse poganske narode, ki gredo zoper Jeruzalem.

12:10  In izlijem nad hišo Davidovo in nad prebivalce jeruzalemske duha milosti in ponižnih prošenj, in gledali bodo v mene, ki so ga prebodli, in plakali nad njim, kakor plačejo po edincu, in bridko bodo nad njim žalovali, kakor žalujejo bridko nad prvencem.

12:11  Tisti dan bode velik jok v Jeruzalemu kakor jok ob Hadadrimonu v dolini Megidski.

12:12  In plakala bo dežela, vsaka rodovina posebe: rodovina hiše Davidove posebe in njih žene posebe; rodovina hiše Natanove posebe in njih žene posebe;

12:13  rodovina hiše Levijeve posebe in njih žene posebe; rodovina Simejskih posebe in njih žene posebe;

12:14  takisto vse rodovine, ki preostanejo, vsaka rodovina posebe in njih žene posebe.

Chapter 13

13:1  Tisti dan bo studenec odprt hiši Davidovi in prebivalcem v Jeruzalemu v očiščenje greha in nečistosti.

13:2  In zgodi se tisti dan, govori Gospod nad vojskami, da iztrebim imena malikov iz dežele, in ne bodo se jih več spominjali; pa tudi proroke in duha nečistote odpravim iz dežele.

13:3  In zgodi se, če bo kdo še prorokoval, da mu porečeta oče njegov in mati njegova, ki sta ga rodila: Ne smeš živeti, kajti laž si govoril v imenu Gospodovem! in oče njegov in mati njegova, ki sta ga rodila, ga prebodeta, ko prorokuje.

13:4  In zgodi se tisti dan, da se bodo sramovali proroki, vsak za prikazen svojo, ob svojem prorokovanju; tudi se ne bodo ogrinjali z raševnatim plaščem, da bi varali,

13:5  temuč vsak poreče: Nisem prorok, kmetovalec sem; kajti v last si me je kupil človek od mladosti moje.

13:6  In če ga kdo vpraša: Kake so te rane na tvojih prsih? tedaj poreče: S temi sem bil ranjen v hiši tistih, ki me ljubijo.

13:7  Prebúdi se, o meč, zoper pastirja mojega in zoper moža, ki je moj družnik! govori Gospod nad vojskami; udari pastirja, in čreda se razkropi. A milo obrnem roko svojo do malih.

13:8  In zgodi se po vsej deželi, govori Gospod, da se dva dela v njej iztrebita in premineta; ali tretji del ostane v njej.

13:9  In tisti tretji del popeljem skozi ogenj in jih prečistim, kakor se prečiščuje srebro, ter jih preizkusim, kakor se preizkuša zlato. Ti bodo klicali ime moje, in jaz jim odgovorim; porečem: Ta je ljudstvo moje, oni pa reko: Jehova je Bog moj.

Chapter 14

14:1  Glej, prihaja dan za Gospoda, ko se plen tvoj razdeli sredi tebe.

14:2  In zberem vse poganske narode v Jeruzalem na boj; in vzamejo mesto, in po hišah bodo plenili in žene oskrunjali; in polovica mesta pojde v ujetništvo, a ostanek ljudstva ne bo iztrebljen iz mesta.

14:3  In Gospod pride in se bo vojskoval zoper one pogane, kakor se je vojskoval ob dnevi boja.

14:4  In noge njegove bodo tisti dan stale na Oljski gori, ki je nasproti Jeruzalemu ob vzhodu; in Oljska gora se razkolje po sredi proti vzhodu in proti zahodu, in naredi se jako velika dolina, in polovica gore se umakne proti severu in polovica proti jugu.

14:5  In bežali boste v dolino mojih gorá, kajti dolina med gorami bo segala do Azela; in bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzija, kralja Judovega. Tedaj pride Gospod, Bog moj, in vsi sveti ž njim.

14:6  In zgodi se tisti dan, da ne bode luči, sijajne zvezde se strdijo.

14:7  In bode en edin dan (Gospodu je znan), ne dan, ne noč; in zgodi se, da bode ob času večera svetloba.

14:8  In zgodi se tisti dan, da poteko žive vode iz Jeruzalema, njih polovica proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju: po leti in po zimi bodo tekle.

14:9  In Gospod bode kralj nad vso zemljo; tisti dan bode Gospod eden in ime njegovo eno.

14:10  In vsa dežela od Gebe do Rimona, ki je južno od Jeruzalema, se izpremeni in bode kakor nižava Araba; in Jeruzalem bo povišan in bodo v njem prebivali na njegovem prejšnjem kraju, od vrat Benjaminovih tja do mesta prvih vrat in do Vogelnih vrat in od stolpa Hananela tja do tlačilnic kraljevih.

14:11  In bodo v njem prebivali, in nobenega prokletstva ne bode več, in v Jeruzalemu bo prebivanje na varnem.

14:12  To pa bode nadloga, s katero bo Gospod tepel vsa ljudstva, ki so se bojevala z Jeruzalemom: Gnilo jim bo meso vsakemu, ko bo še na nogah stal, in oči mu segnijejo v votlinah in jezik mu strohni v ustih.

14:13  In tisti dan nastane med njimi velika zmešnjava od Gospoda, da zgrabi vsak bližnjega svojega roko in vsak vzdigne roko zoper roko bližnjega svojega.

14:14  Pa tudi Juda se bo bojeval ob Jeruzalemu; in bogastvo vseh poganskih narodov okoli se skopiči, zlata, srebra in oblačil silno veliko.

14:15  In prav taka, enaka tej nadlogi, bode nadloga konj, mezgov, velblodov, oslov in vse živine, ki bode v onih vojnih taborih.

14:16  In zgodi se, da bodo vsi, ki preostanejo od vseh narodov, kateri so prišli zoper Jeruzalem, hodili vsako leto, da molijo Kralja, Gospoda nad vojskami, in da praznujejo praznik šatorov.

14:17  Ako pa katera iz rodovin zemlje ne pride gori v Jeruzalem molit Kralja, Gospoda nad vojskami: nad to ne pride nič dežja.

14:18  In če egiptovska rodovina ne bo hotela hoditi gori, ali ne pride nadnjo tista nadloga, s katero Gospod udari poganske narode, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov?

14:19  To bode kazen Egiptu in vsem narodom, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov.

14:20  Tisti dan bo na konjskih zvoncih zapisano: Sveto Gospodu. In lonci v hiši Gospodovi bodo kakor daritvene čaše pred oltarjem;

14:21  in vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bode svet Gospodu nad vojskami; in prihajali bodo vsi darovalci in jemali iz njih in kuhali v njih. In nobenega Kanaanca ne bode več v hiši Gospoda nad vojskami tisti dan.