SloChraska - Hosea

Chapter 1

1:1  Beseda Gospodova, ki je prišla Ozeu, sinu Beerijevemu, v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih, in v dneh Jeroboama, sina Joasa, kralja Izraelovega.

1:2  Ko je Gospod vprvič govoril po Ozeu, mu je rekel: Pojdi, vzemi si ženo nečistnico in otroke, rojene iz nečistosti; kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za Gospodom.

1:3  Šel je torej in vzel Gomero, hči Diblaimovo; in spočela je in mu rodila sina.

1:4  In Gospod mu veli: Daj mu ime Jezreel; zakaj še malo časa, in maščeval bom kri, prelito v Jezreelu, nad hišo Jehujevo in storim konec kraljestvu Izraelovemu.

1:5  In zgodi se tisti dan, da starem lok Izraelov v dolini Jezreelski.

1:6  In zopet je spočela in rodila hčer. In Gospod mu reče: Daj ji ime Lo-ruhama; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal.

1:7  Ali hiše Judove se usmilim in jim dam rešitev po Gospodu, njih Bogu, in jih ne rešim z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci.

1:8  Ko pa je odstavila Lo-ruhamo, je spočela in rodila sina.

1:9  In Gospod reče: Daj mu ime Lo-ami; zakaj vi niste ljudstvo moje in jaz nočem biti Bog vaš.

1:10  Vendar bode število sinov Izraelovih enako morskemu pesku, ki se ne more premeriti, ne prešteti; in zgodi se, da se jim na mestu, kjer se jim je reklo: „Niste ljudstvo moje“, poreče: Sinovi ste mogočnega Boga.

1:11  In zbero se enodušno sinovi Judovi in sinovi Izraelovi in si postavijo edino glavo in pojdejo gori iz dežele; kajti velik bode dan v Jezreelu.

Chapter 2

2:1  Recite bratom svojim: Ami, in sestram svojim: Ruhama.

2:2  Pravdajte se z materjo svojo, pravdajte! Kajti ona ni moja žena in jaz nisem njen mož; in naj odpravi nečistovanje svoje izpred svojega obličja in prešeštvovanje svoje izmed svojih prsi:

2:3  da je ne slečem do nagega in je ne postavim, kakor je bila v dan svojega rojstva, in je ne naredim kakor puščavo in kakor suho zemljo ter je ne dam v smrt od žeje.

2:4  In njenih otrok se ne usmilim, ker so otroci nečistosti.

2:5  Kajti njih mati je nečistovala, sramotno se je vedla njih roditeljica; zakaj dejala je: Hodila bom za ljubovniki svojimi, ki mi dajo kruh moj in vodo mojo, volno mojo in predivo moje, olje moje in pijačo mojo.

2:6  Zato, glej, zagradim pot tvojo s trnjem in postavim zid zoper njo, da ne najde svojih stezá.

2:7  In tekla bo za svojimi ljubovniki, a ne dohiti jih, ter jih bo iskala, pa jih ne najde; tedaj poreče: Pojdem in se povrnem k prvemu možu svojemu, ker se mi je bolje godilo takrat nego sedaj!

2:8  A ona ni spoznala, da sem jaz ji dajal žito in vino in olje ter ji množil srebro in zlato, kar so vse trošili za Baala.

2:9  Zato vzamem nazaj žito svoje ob svojem času in vino svoje ob določenem času in ji iztrgam volno svojo in predivo svoje, ki naj bi bilo pokrilo njeno nagoto.

2:10  In sedaj odkrijem njeno sramoto vpričo ljubovnikov njenih, in nihče je ne otme iz moje roke.

2:11  Storim tudi konec vsej njeni veselosti, njenim praznikom, njenim mlajem in sobotam in vsem prazničnim časom njenim.

2:12  In opustošim njene vinske trte in njeno smokovo drevje, o čemer je govorila: To je plačilo moje, ki so mi ga dajali ljubovniki moji. In naredim iz tega gozd, in poljske zveri bodo objedale vse.

2:13  In kaznoval jo bom za dneve, posvečene Baalom, ob katerih jim je zažigala kadilo, ko se je lišpala s svojimi obročki in z drago ovratnino in hodila za svojimi ljubovniki, mene pa je pozabila, govori Gospod.

2:14  Zato, glej, jaz jo izvabim in popeljem v puščavo in govoril ji bom na srce;

2:15  in dam ji odondod njene vinograde in dolino Ahor, da ji bode vrata upanja; in zapoje tam, kakor je pela v dneh mladosti svoje in kakor v dan, ko je šla gori iz dežele Egiptovske.

2:16  In zgodi se tisti dan, govori Gospod, da me boš imenovala: moj mož, in ne boš me več imenovala: moj Baal.

2:17  Kajti vzamem imena Baalov iz njenih ust, da se nikoli več ne omenijo njih imena.

2:18  In tisti dan sklenem zanje zavezo z zvermi na polju in s pticami nebeškimi in z laznino po zemlji ter starem lok, meč in vojno orožje v deželi in storim, da bodo varno počivali.

2:19  In zaročim se s teboj na vekomaj; in zaročim se s teboj v pravičnosti in v sodbi in v milosti in v usmiljenju,

2:20  zaročim se, pravim, s teboj v zvestobi, in spoznaš Gospoda.

2:21  In zgodi se tisti dan, da odgovorim, pravi Gospod: odgovorim nebu, in to odgovori zemlji,

2:22  in zemlja odgovori žitu in vinu in olju, in ta odgovore Jezreelu.

2:23  In zasejem si jo po deželi, in usmilim se Lo-ruhame; in porečem njim, ki niso bili moje ljudstvo: Moje si ljudstvo, in ono poreče: Ti si Bog moj!

Chapter 3

3:1  In Gospod mi je rekel: Pojdi zopet, ljubi ženo, ki jo ljubi njen prijatelj, ona pa prešeštvuje: kakor ljubi Gospod sinove Izraelove, ki se pa obračajo do drugih bogov in ljubijo grozdne kolače.

3:2  In dobil sem si jo za petnajst srebrnikov in za homer in pol homerja ječmena.

3:3  In dejal sem ji: Veliko dni mi ostani samotna, ne nečistuj in se ne pečaj z nobenim možem; pa tudi jaz bodem enako do tebe.

3:4  Kajti veliko dni ostanejo sinovi Izraelovi brez kralja in brez kneza, brez klalne daritve in brez poslikanega stebra in brez naramnika in brez hišnih malikov.

3:5  Potem se izpreobrnejo sinovi Izraelovi in bodo iskali Gospoda, Boga svojega, in Davida, kralja svojega; in pritrepetajo h Gospodu in k dobroti njegovi v poslednjih dneh.

Chapter 4

4:1  Čujte besedo Gospodovo, sinovi Izraelovi! Kajti Gospod ima pravdo s prebivalci dežele, ker ni resnice in ni usmiljenja in ni spoznanja Božjega v deželi.

4:2  Kletje je tu samo in laž in umor in tatvina in prešeštvovanje; nasilstvo počenjajo in kri za kri prelivajo.

4:3  Zato žaluje dežela in medli vse, kar prebiva v njej, i zverine na polju i ptice pod nebom, in tudi ribe v morju ginejo.

4:4  Samo da jih nihče ne dolži in nihče ne kara! Kajti z ljudstvom tvojim je kakor ž njimi, ki se prepirajo z duhovnikom.

4:5  In padeš po dnevi in tudi prorok pade s teboj po noči; in uničim mater tvojo.

4:6  Uničuje se ljudstvo moje, ker nima spoznanja; ker si ti zavrgel spoznanje, te tudi jaz zavržem, da mi ne bodeš duhovnik; ker si pozabil svojega Boga postavo, pozabim tudi jaz otroke tvoje.

4:7  Kolikor bolj so se množili, tem bolj so grešili zoper mene: njih slavo izpremenim v sramoto.

4:8  Ljudstva mojega daritve za greh uživajo in hlepé po njega krivici.

4:9  In bode kakor ljudstvo tako duhovnik; in kaznoval jih bom za njih poti in jim poplačam njih dejanja.

4:10  In jedli bodo, pa se ne nasitijo, nečistovali bodo, pa se ne pomnože, ker so zapustili Gospoda, da ne bi ga imeli v čislih.

4:11  Nečistost in vino in mošt jemljejo pamet.

4:12  Ljudstvo moje vprašuje za svet svoj les, in palica njegova naj mu napoveduje; kajti duh nečistosti ga je zapeljal, in nečistujejo, ko so opustili Boga svojega.

4:13  Po vrhovih gorá darujejo in po hribih žgo kadilo, pod hrastom in topolom in terebinto, ker je prijetna njih senca; zato nečistujejo hčere vaše in snahe vaše prešeštvujejo.

4:14  Ne morem kaznovati hčeri vaših, da nečistujejo, ne snah vaših, da prešeštvujejo, ker vi sami hodite v stran z nečistnicami in darujete skup z ljubodejkami; in ljudstvo, ki je brez razuma, se pogubi.

4:15  Ako nečistuješ ti, Izrael, vsaj Juda naj ne greši! In ne hodite v Gilgal ter ne potujte gori v Betaven, tudi ne prisegajte: Res kakor Gospod živi!

4:16  Kajti Izrael se je upiral kakor neukročena junica; sedaj jih bo Gospod pasel kakor jagnje na široki planjavi.

4:17  Efraim se je združil z maliki – pústi ga!

4:18  Njih pijača se je izpridila; vedno in vedno nečistujejo; strastno ljubijo sramoto zaščitniki njegovi.

4:19  Zajel jih je veter s perutmi svojimi, in osramočeni bodo zavoljo daritev svojih.

Chapter 5

5:1  Čujte to, o duhovniki, in poslušajte, hiša Izraelova, in nagnite ušesa, hiša kraljeva! Kajti vam velja sodba, ker ste bili zadrga v Micpi in mreža razpeta na Taboru;

5:2  in odpadniki so globoko zabredli v popačenosti. Jaz pa jim bodem strahovalec v vsem.

5:3  Jaz poznam Efraima in Izrael mi ni skrit; kajti sedaj si nečistoval, o Efraim, Izrael se je onečistil.

5:4  Njih dejanja jim ne dopuščajo, da se vrnejo k svojemu Bogu; kajti duh nečistosti je v njih srcu in ne spoznavajo Gospoda.

5:5  In ošabnost Izraelova pričuje njemu v oči; zato padeta Izrael in Efraim po krivici svoji, tudi Juda pade ž njima.

5:6  S svojo drobnico in s svojimi govedi pojdejo iskat Gospoda, a ga ne najdejo: umaknil se jim je.

5:7  Nezvesto so ravnali zoper Gospoda, kajti rodili so tuje otroke; sedaj jih požre mesec ž njih deleži.

5:8  Zatrobite na rog v Gibei in na trobento v Rami, močno vpijte v Betavenu: Sovražnik ti je za hrbtom, o Benjamin!

5:9  Efraim postane pustota v dan svojega pokorjenja; o rodovih Izraelovih sem oznanil, kar se res zgodi.

5:10  Knezi Judovi so kakor tisti, ki prestavljajo mejnike; nadnje izlijem srd svoj kakor vodo.

5:11  Efraim je potlačen, potrt vsled sodbe, ker se mu je ljubilo hoditi po postavi človeški.

5:12  In jaz sem Efraimu kakor molj in kakor črvivost hiši Judovi.

5:13  Ko je Efraim videl bolezen svojo in Juda rano svojo, je šel Efraim v Asirijo in poslal h kralju Jarebu; ali on vas ne more ozdraviti, tudi ne zaceli rane vaše.

5:14  Kajti jaz bodem Efraimu kakor lev in hiši Judovi kakor levič: jaz, jaz raztrgam, in odidem; odnesem, in ne bo ga, ki bi otel.

5:15  Odidem in se povrnem na mesto svoje, dokler ne priznajo krivde svoje in ne bodo iskali obličja mojega. V stiski svoji me bodo marljivo iskali in rekli:

Chapter 6

6:1  Pridite in povrnimo se h Gospodu! Kajti on nas je raztrgal in nas tudi ozdravi, on nas je udaril in nas tudi obveže.

6:2  Oživi nas po dveh dneh, tretji dan nas vzdigne, da bomo živeli pred njegovim obličjem.

6:3  In spoznavajmo Gospoda, prizadevajmo si ga spoznati! Njegov izhod je gotov kakor jutranji svit, in pride nam kakor deževje, kakor pozni dež, ki vlaži zemljo.

6:4  Kaj naj ti storim, o Efraim? kaj naj ti storim, o Juda? kajti vaše bogoljubje je kakor jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine.

6:5  Zato sem jih obtesaval po prorokih, ubijal sem jih z ust svojih besedami; in sodba moja vzhaja kakor luč.

6:6  Kajti usmiljenja želim in ne daritve in spoznanja Božjega več nego žgalnih žrtev.

6:7  Oni pa so kakor Adam prestopili zavezo, ondi so se mi izneverili.

6:8  Gilead je mesto hudodelnikov, polno krvavih sledov.

6:9  In kakor razbojnik preži ob cesti, tako družba duhovnikov: moré na potu v Sihem, da nesramnosti počenjajo.

6:10  V hiši Izraelovi sem videl strahovito reč: tam je nečistovanje Efraimovo, Izrael oskrunjen.

6:11  Tudi tebi, o Juda, je pripravljena žetev, ko nazaj popeljem ujetništvo ljudstva svojega.

Chapter 7

7:1  Kadar hočem zdraviti Izraela, se pokaže krivičnost Efraimova in zlobnost Samarije; kajti le laž uganjajo in tat prodira v hišo, zunaj ropa truma razbojnikov.

7:2  In ne reko si v srcu, da se spominjam vse njih zlobnosti; sedaj so jih že obdala njih dejanja, pred mojim so obličjem.

7:3  S hudobo svojo razveseljujejo kralja in kneze z lažmi svojimi.

7:4  Vsi so prešeštniki, podobni peči, ki jo je pek razbelil: on neha kuriti, ko je umesil testo, dokler se ne prekvasi.

7:5  V dan našega kralja so oboleli poglavarji od vinske vročine; on je podal svojo roko zasmehovalcem.

7:6  Kajti pripravili so srce svoje kakor peč, ko kujejo zvijačo; njih pek spi vso noč, zjutraj gori peč kakor plameneč ogenj.

7:7  Vsi so razbeljeni kakor peč in požirajo sodnike svoje. Vsi njih kralji so padli; nihče izmed njih me ne kliče.

7:8  Efraim se meša z ljudstvi; Efraim je kakor podpepelni kolač, ki ni bil obrnjen.

7:9  Tujci so použili moč njegovo, on pa tega ne ve; tudi se mu je sivina po glavi razlezla, pa tega ne ve.

7:10  In ošabnost Izraela mu priča v oči; a nočejo se vrniti h Gospodu, svojemu Bogu, ne ga iskati kljub vsemu temu.

7:11  In Efraim je kakor preprost golob, brez razuma: kličejo na pomoč Egipt, gredo v Asirijo.

7:12  Kadar pojdejo, razgrnem čeznje mrežo svojo, kakor ptice nebeške jih potegnem doli; kaznoval jih bom tako, kakor se je oznanjalo njih občini.

7:13  Gorje jim! ker so zašli od mene; poguba nadnje! ker so se pregrešili zoper mene. Jaz bi jih rad odkupil, pa oni govore laži zoper mene.

7:14  In ne kličejo k meni v svojem srcu, temuč tulijo na ležiščih svojih; zbirajo se zavoljo žita in vina, uporno se stavijo zoper mene.

7:15  In jaz sem vadil njih roke in krepčal, a oni izmišljajo hudo zoper mene.

7:16  Obračajo se, pa ne gori: so kakor lok, ki strelja napačno. Njih poglavarji padejo zavoljo srditosti svojega jezika: to jim bode v zasmehovanje v deželi Egiptovski.

Chapter 8

8:1  Trobento deni na usta! Kakor orel prileti sovražnik na dom Gospodov, ker so prestopili zavezo mojo in se pregrešili zoper postavo mojo.

8:2  Vpili bodo k meni: Bog moj, mi, ki smo Izrael, te poznamo!

8:3  Izrael je zavrgel, kar je dobro: naj ga sovražnik preganja!

8:4  Kralje so postavljali, ali brez mene, nameščali poglavarje, in jaz nisem vedel. Iz srebra in zlata svojega so si delali malike, da bi bili iztrebljeni.

8:5  Bog je zavrgel tele tvoje, o Samarija! Srd moj je razvnet zoper nje: doklej se še ne bodo mogli očistiti?

8:6  Kajti iz Izraela je tudi to tele: umetnik ga je naredil, in ni Bog; res v kosce razpade tele samarijsko.

8:7  Kajti veter sejejo in želi bodo vihar; stebla nima njih setev; kar je zraslo, ne da moke; ako bi jo tudi dalo, bi jo tujci požrli.

8:8  Požrt je Izrael; sedaj so med poganskimi narodi kakor posoda, ki se je nihče ne veseli.

8:9  Kajti šli so v Asirijo. Divji osel biva sam posebe, Efraim pa si je najel ljubovnike.

8:10  Če si jih tudi najemajo med pogani, jih sedaj zberem; in začno se manjšati pod bremenom kralja knezov.

8:11  Ker je Efraim namnožil oltarje za grešenje, so mu bili oltarji v pregreho.

8:12  Naj mu napišem postavo svojo desettisočkrat, vendar jo štejejo za tujo!

8:13  Kot klalščine mojih daril darujejo meso in ga jedo; Gospod se jih ne veseli. Sedaj se spomni njih krivic in bo kaznoval njih grehe: na Egiptovsko se povrnejo.

8:14  Zakaj Izrael je pozabil Stvarnika svojega in si zgradil palače, in Juda je pomnožil utrjena mesta; ali pošljem ogenj v mesta njegova, ki požre gradove njegove.

Chapter 9

9:1  Ne raduj se, o Izrael, da bi poskakoval kakor ljudstva; kajti nečistoval si, ko si se izneveril Bogu svojemu, ljubil si ljubovniško plačilo na vseh gumnih.

9:2  Gumno in tlačilnica jim ne dasta živeža in mošta jim bo zmanjkalo.

9:3  Ne bodo prebivali v deželi Gospodovi, temuč Efraim se povrne v Egipt, in nečiste jedi bodo jedli v Asiriji.

9:4  Ne bodo Gospodu darovali vina in njih klalne daritve mu ne bodo prijetne, bodo jim kakor kruh žalujočih; vsi, ki bodo od njih jedli, se onečistijo, kajti njih jed je zanje same, ne pride v hišo Gospodovo.

9:5  Kaj boste počeli v dan prazničnega zbora in v dan praznika Gospodovega?

9:6  Kajti glej, ko se preselijo zaradi razdejanja, jih zbere Egipt, Memf jih pokoplje; njih srebrne dragotine si prilasti kopriva, trnje bode v njih šatorih.

9:7  Prišli so dnevi obiskovanja, prišli so dnevi povračila; Izrael bo zvedel. Prorok je blazen, človek, ki ima duha, je zmešane pameti, zato ker je obila krivica tvoja in sovražnost tvoja velika.

9:8  Efraim gleda po razodetju zraven mojega Boga; na vseh prorokovih potih je ptičarjeva zanka, sovraštvo v hiši Boga njegovega.

9:9  Globoko so se popačili kakor v času Gibee. Bog se spomni njih krivice, kaznoval bo njih grehe.

9:10  Našel sem Izraela kakor grozdje v puščavi; videl sem očete vaše kakor prvino smokovega drevesa v zgodnji dobi njegovi. Oni pa so šli v Baal-peor in se posvetili sramoti in so postali gnusobni kakor tisti, katerega so ljubili.

9:11  Efraimova slava odleti kakor ptica. Ne bo poroda, ne noseče, ne spočetja;

9:12  in ko bi tudi zredili sinove svoje, storim vendar, da bodo brez otrok, da ne ostane moža; kajti gorje jim, kadar odstopim od njih!

9:13  Efraim je, kakor vidim, zasajen kakor Tir na lepem kraju; toda Efraim mora peljati otroke svoje ven k ubijalcu.

9:14  Daj jim, o Gospod – kaj jim hočeš dati? – daj jim nerodovitna telesa in suhe prsi!

9:15  Vsa njih hudobnost izvira v Gilgalu, tako da sem jih tam zasovražil. Zavoljo hudobnosti njih dejanj jih preženem iz hiše svoje; ne bom jih več ljubil; vsi njih poglavarji so odpadniki.

9:16  Efraim je udarjen: njih korenina se je posušila, sadu ne obrodé več; celo ko bi rodili, usmrtim ljubčke njih telesa.

9:17  Bog moj jih zavrže, ker ga niso poslušali; in klatili se bodo med narodi.

Chapter 10

10:1  Izrael je košata trta, ki je poganjala sadove svoje. Čim obilneje jim je bilo sadu, tem bolj so množili oltarje; čim boljša njih dežela, tem lepše so delali poslikane stebre.

10:2  Razdeljeno je njih srce, sedaj se bodo pokorili: on razdene njih oltarje, podere njih podobe.

10:3  Res, sedaj poreko: Nimamo kralja; kajti Gospoda se nismo bali, in kralj – kaj bo ta nam pomagal?

10:4  Govore prazne besede, prisegajo lažnivo, sklepajo zaveze: zato bo sodba poganjala kakor strupeno zelišče po brazdah na njivi.

10:5  Prebivalci v Samariji bodo trepetali zavoljo teleta v Betavenu; da, ljudstvo njegovo bo nad njim žalovalo in njegovi mališki duhovniki se bodo zanje tresli, zavoljo slave njegove, ker je šla od njega;

10:6  tudi ono samo prineso v Asirijo v darilo kralju Jarebu. Sram prevzame Efraima in Izrael bo osramočen zavoljo sklepa svojega.

10:7  Samarija izgine in njen kralj kakor trska na površju vode.

10:8  In pokončane bodo višave v Avenu, greh Izraelov; trnje in osat bosta zrasla na njih oltarjih. In poreko goram: Pokrijte nas! in hribom: Padite na nas!

10:9  Od tistih dni v Gibei si grešil, o Izrael: tam so obstali. Ne zadene li jih v Gibei boj zoper sinove hudobnosti?

10:10  Kakor me bode volja, jih bom strahoval; in ljudstva se zbero zoper nje, kadar jih privežem k njih dvojni pregrehi.

10:11  In Efraim je izučena junica, ki rada vrši žito; jaz ji pa stopim na lepi vrat: Efraimu dam jezdeca, Juda bo oral, Jakob vlačil.

10:12  Sejte si za pravičnost, ženjite po usmiljenju, preoravajte si novino: kajti čas je, da iščete Gospoda, dokler ne pride in vam bo dežil pravičnost.

10:13  Orali ste krivičnost, pregreho ste želi, sad laži ste jedli; kajti zanašal si se na pota svoja, na množico junakov svojih.

10:14  Zato nastane bojni hrup med ljudstvi tvojimi, in vse trdnjave tvoje bodo razvaljene, kakor je Salman razdejal Betarbelo v dan boja; mati z otroki vred je bila raztrupana.

10:15  To vam napravi Betel zavoljo prevelike hudobnosti vaše; ob jutranjem svitu bo docela pokončan kralj Izraelov.

Chapter 11

11:1  Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, in iz Egipta sem poklical sina svojega.

11:2  Kadar so jih klicali proroki, so bežali izpred njih: darovali so Baalom in kadilo žgali rezanim podobam.

11:3  Jaz pa sem učil Efraima hoditi; vzel sem si jih na rame, a niso spoznali, da sem jih hotel zdraviti.

11:4  S človeškimi vrvicami sem jih vlekel, z vezmi ljubezni; in bil sem jim, kakor kdor jarem od čeljusti privzdiguje, in nežno sem jim podajal jedi.

11:5  Ne vrne se v deželo Egiptovsko, ali Asirec mu bode kralj, ker se niso hoteli izpreobrniti.

11:6  In meč napade mesta njegova in pokonča zapahe njegove in jih bo požiral zaradi njih sklepov;

11:7  kajti ljudstvo moje se silno drži odpada od mene; in če ga kličejo k Njemu, ki je gori, nihče se ne povzdigne.

11:8  Kako naj bi te opustil, Efraim, tebe li naj izdam, Izrael? kako naj bi te storil kakor Adamo, te naredil enakega Zeboimu? Srce moje se je preobrnilo v meni, razvnelo se mi je vse usmiljenje.

11:9  Nočem storiti po togoti jeze svoje, nočem zopet pogubiti Efraima; kajti Bog mogočni sem jaz in ne človek, Svetnik sredi tebe. Ne pridem v srdu. –

11:10  Pojdejo za Gospodom, kadar bo rjul kakor lev; kajti on bo rjul, in sinovi bodo pritrepetali od zahoda;

11:11  kakor ptice prilete trepetaje iz Egipta in kakor golobje iz dežele Asirske; in storim, da bodo prebivali v hišah svojih, govori Gospod.

11:12  Efraim me je obdajal z lažjo in hiša Izraelova s prevaro; in Juda še vedno teka semtertja mimo Boga mogočnega in mimo Najsvetejšega, ki je zvest.

Chapter 12

12:1  Efraim se žene za vetrom in lovi vzhodni veter; ves dan množi laž in silovitost; zavezo sklepajo z Asirijo in olje nosijo v Egipt.

12:2  Tudi z Judo ima Gospod pravdo, in bo kaznoval Jakoba po potih njegovih, povrne mu po dejanjih njegovih.

12:3  V materinem telesu je zgrabil svojega brata peto in v moški moči svoji se je boril z Bogom mogočnim:

12:4  boril se je z angelom in premagal, jokal je in ga milo prosil. V Betelu ga je našel in ondi je govoril z nami –

12:5  namreč Jehova, Bog nad vojskami; Jehova mu je spominsko ime.

12:6  Ti torej se izpreobrni k Bogu svojemu; usmiljenje in pravico ohrani in upaj stanovitno v svojega Boga!

12:7  Efraim je tržec, v roki njegovi je lažniva tehtnica, rad opehari.

12:8  In Efraim govori: Vendar sem obogatel, pridobil sem si imetja. V vsem mojem prislužku se ne najde nič krivičnega, kar bi bilo greh.

12:9  Jaz pa sem Gospod, Bog tvoj, od dežele Egiptovske doslej; dam ti zopet stanovati v šatorih kakor ob dneh praznične slovesnosti.

12:10  In govoril sem prorokom in sem pomnožil prikazni ter po službi prorokov sem govoril v prilikah.

12:11  Ako je Gilead hudobnost, vsi skupaj pridejo v nič. V Gilgalu darujejo junce, zato bodo tudi njih oltarji kakor groblje po brazdah na njivi.

12:12  In Jakob je zbežal na poljano Aramsko in Izrael je služil za ženo in za ženo je pasel.

12:13  In po proroku je Gospod peljal Izraela gori iz Egipta in po proroku je bil ohranjen.

12:14  Efraim ga je bridko dražil v jezo, zato ostane krvava krivda na njem, in zasramovanje njegovo mu povrne njegov Gospod.

Chapter 13

13:1  Ko je Efraim govoril, je napravljal strah; povzdignil se je v Izraelu. Ali ko se je pregrešil z Baalom, je umrl.

13:2  Še vedno nakladajo greh na greh in si delajo ulite podobe iz srebra, malike po svojem razumu. Delo umetnikov je vse to; prav o teh pravijo: Ljudje, ki darujejo, poljubljajo teleta!

13:3  Zatorej bodo kakor jutranji oblak in kakor rosa, ki hitro izgine, kakor pleve, ki jih vihar pobere z gumna, in kakor dim iz dimnika.

13:4  Jaz pa sem Gospod, Bog tvoj, od dežele Egiptovske doslej; in ne poznaš nobenega boga razen mene in ni ga razen mene rešitelja.

13:5  Poznal sem te v puščavi, v deželi velike suhote.

13:6  Ko so se pasli, so se nasitili, nasitili so se in njih srce se je povzdignilo; zato so me pozabili.

13:7  Tako sem jim postal enak levu; kakor pard prežim ob potu;

13:8  planem nadnje kakor medvedka, ki so ji vzeli mladiče, in raztrgam zaklep njih srca, in tedaj jih požrem kakor lev; poljske zveri jih raztrgajo.

13:9  Tvoja poguba je, o Izrael, da si zoper mene, zoper pomoč svojo.

13:10  Kje je sedaj kralj tvoj, da te reši po vseh mestih tvojih, in kje so sodniki tvoji, ki si rekel o njih: Daj mi kralja in kneze!

13:11  Dal sem ti kralja v jezi svoji in sem ga vzel v srdu svojem.

13:12  Zvezana je krivica Efraimova, shranjen njegov greh.

13:13  Bolečina kakor porodnice pridejo nanj; on je nespameten sin; kajti kadar je čas, ne pride v porod.

13:14  Iz oblasti pekla jih rešim, iz smrti jih odkupim. Kje je tvoj pomor, o smrt? kje je, pekel, tvoja poguba? Kesanje je skrito mojim očem.

13:15  Čeprav je Efraim sadovit med brati svojimi, vendar pride vzhodni veter, veter Gospodov se vzdigne od puščave, in vir njegov usahne in njegov studenec se posuši. On opleni zakladnico vseh dragotin.

13:16  Samarija se bo pokorila za krivdo svojo, ker se je uprla zoper svojega Boga; popadajo pod mečem, njih otroke raztrupajo in njih noseče razparajo.

Chapter 14

14:1  Povrni se, o Izrael, prav h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si po pregrehi svoji.

14:2  Vzemite s seboj besede in vrnite se h Gospodu; recite mu: Odpusti vso pregreho in sprejmi nas milostljivo, in bomo prinašali sad ustnic kot daritve.

14:3  Asirija nas ne bo rešila; na konjih nočemo jezditi in nikdar več ne porečemo rok svojih izdelku: naš bog si! Kajti pri tebi najde sirota usmiljenje.

14:4  Ozdravim njih odpad, rad jih hočem ljubiti; kajti jeza moja se je odvrnila od njih.

14:5  Bodem kakor rosa Izraelu, cvetel bo kakor lilija in poganjal korenine kakor Libanon.

14:6  Razprostro se njegove veje, in lepota njegova bode kakor oljka in duh njegov kakor Libanon.

14:7  Kateri bodo prebivali v senci njegovi, bodo zopet pridelovali žito in zeleneli kakor vinska trta, katere sloves bo kakor vina libanonskega.

14:8  Efraim poreče: Kaj hočem še z maliki? – Jaz sem ga uslišal in se nanj oziram. Jaz sem kakor zeleneča cipresa. Iz mene se najde sad na tebi.

14:9  Kdor je moder, bo razumel to; kdor je razumen, bo to spoznal. Kajti ravna so pota Gospodova in pravični bodo hodili po njih, ali prestopniki padejo na njih.