SloStritar - II Corinthians

Chapter 1

1:1  Pavel apostelj Jezusa Kristusa po volji Božjej in Timotej brat, cerkvi Božjej v Korintu s svetimi vsemi, kteri so po vsej Ahaji.

1:2  Milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa.

1:3  Blagoslovljen Bog in oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe,

1:4  Kteri nas tolaži v vsakej stiski s tolažbo, s ktero tolaži nas same Bog;

1:5  Kajti kakor so obilna trpljenja Kristusova za nas, tako je po Kristusu obilna tudi tolažba naša.

1:6  Če smo pa stiskani, za vašo tolažbo in zveličanje je, ktero se dela v prenašanji istih trpljenj, ktera tudi mi trpimo; če se pa tolažimo, za vašo tolažbo in zveličanje je, in upanje naše je trdno za vas;

1:7  Vedoč, da kakor ste deležniki trpljenj, tako ste tudi tolažbe.

1:8  Kajti ne čemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ktera se je dogodila nam v Aziji, da nas je preobtežila črez moč, tako da smo obupali tudi živeti.

1:9  Ali sami v sebi smo smrtno obsodo imeli, naj bi ne upali v sebi, nego v Bogu, kteri obuja mrtve;

1:10  Kteri nas je iz tolike smrti otel in otima, v kterega upamo, da bo še otimal,

1:11  Če pripomagate tudi vi za nas z molitvijo, da bi se za dar, kterega imamo po mnogih ljudéh, mnogi zahvalili za voljo nas.

1:12  Kajti hvala naša je to, priča vesti naše, da smo se v prostosti in čistosti Božjej, ne v mesenej modrosti, nego v milosti Božjej vedli na svetu, posebno pa med vami.

1:13  Ker vam drugega ne pišemo, nego kar berete ali kar spoznavate, a upam, da boste tudi do konca spoznavali.

1:14  Kakor ste deloma tudi spoznali nas, da smo hvala vaša, kakor tudi vi naša, na dan Gospoda Jezusa.

1:15  In s tem zaupanjem sem hotel k vam priti poprej, da bi drugo milost imeli,

1:16  In po vas preko priti v Macedonijo in zopet iz Macedonije priti k vam in od vas spremljen biti v Judejo.

1:17  Ko sem torej to hotel, je li sem lahkomišljeno ravnal? ali kar sklepam, po mesu sklepam, da bi bilo pri meni, "da, da" in "ne, ne?"

1:18  Ali zvest je Bog, da beseda naša k vam ni bila "da" in, "ne"

1:19  Kajti Božji sin Jezus Kristus, kterega smo med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni bil "da" in "ne", nego "da" je v njem bilo.

1:20  Ker kolikor je obetov Božjih, v njem so "da" in v njem amen Bogu na slavo po nas.

1:21  Ta pa, kteri potrjuje nas z vami v Kristusa in nas jo pomazilil, Bog je,

1:22  Kteri nas je tudi zapečatil in dal zalog duha v srcih naših.

1:23  A jaz za pričo Boga k sebi kličem na svojo dušo, da iz prizanašanja do vas še nisem prišel v Korint;

1:24  Ne da gospodujemo z vašo vero, nego sodelalci smo radosti vaše, kajti z vero stojite.

Chapter 2

2:1  Odsodil sem pa v sebi to, da zopet ne pridem v žalosti k vam.

2:2  Kajti če jaz žalostim vas, kdo je, kteri bi me razveselil, če ne ta, kteri se žalostí po meni?

2:3  In napisal sem vam to isto, da ne bi žalosti imel, ko pridem, od teh, za ktere bi se imel radovati, nadejajoč se za vas vse, da je moja radost vseh vas radost.

2:4  Kajti z veliko stisko in s srčno težavo sem vam pisal z mnogimi solzami, ne da se žalostite, nego da ljubezen spoznate, ktero imam obilno do vas.

2:5  Če je pa kdo vžalostil, ni mene vžalostil, le nekoliko, da ne obtežujem vseh vas.

2:6  Dosti je takemu ta kazen od več njih;

2:7  Tako da nasproti rajši vi odpustite in potolažite, da bi kako preobilna žalost ne utopila takega.

2:8  Za to vas opominjam, da potrdite do njega ljubezen.

2:9  Kajti za to sem tudi pisal, da spoznam izkušenost vašo; je li ste v vsem poslušni.

2:10  Komur pa kaj odpustite, njemu tudi jaz; kajti jaz, če sem kaj odpustil, komur sem odpustil, za voljo vas sem pred obličjem Kristusovim,

2:11  Da bi nas ne ukanil satan, kajti niso nam njegove misli neznane.

2:12  A ko sem prišel v Troado za voljo evangelja Kristusovega, in so mi bila vrata odprta v Gospodu,

2:13  Nisem imel mira v duhu svojem, ker nisem našel Tita brata; nego vzemši slovo od njih, šel sem ven v Macedonijo.

2:14  Ali Bogu hvala, kteri nam vsegdar zmago daje v Kristusu, in dišavo znanosti, svoje razodeva po nas na vsakem mestu.

2:15  Ker smo Kristusova prijetna dišava Bogu v teh, kteri se zveličujejo in v tistih, kteri se pogubljajo.

2:16  Enim je dihet smrti za smrt, a drugim dihet življenja za življenje, in za to kdo je zmožen?

2:17  Kajti nismo kakor mnogi, kteri preobračajo besedo Božjo, nego kakor iz čistote, nego kakor iz Boga, pričo Boga v Kristusu govorimo;

Chapter 3

3:1  Začinjamo li zopet sami sebe hvaliti? ali potrebujemo, kakor nekteri, priporočilih listov na vas ali od vas?

3:2  List naš ste vi, vpisan v naših srcih, poznan in bran od vseh ljudî;

3:3  Kteri se pokazujete, da ste list Kristusov izdan od nas, pisan ne s črnilom, nego z duhom Boga živega, ne na kamenenih pločah, nego na mesenih pločah srca.

3:4  A zaupanje tako imamo po Kristusu v Boga;

3:5  Ne da bi bili zmožni sami po sebi izmisliti kaj kakor sami iz sebe, nego je naša zmožnost od Boga;

3:6  Kteri nas je tudi zmožne storil, da smo služabniki novega zakona, ne črke, nego duha, kajti črka ubija, a duh oživlja,

3:7  Če je pa služba smrti v črkah vrezana v kamene bila v slavi tako, da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo za voljo slave obličja njegovega, ktera je minljiva,

3:8  Kako ne bo mnogo bolje služba duha v slavi?

3:9  Kajti če je služba obsojenja v slavi, za mnogo bolje je obilna služba pravice v slavi.

3:10  Ker tudi ni bilo oslavljeno, kar se je oslavilo v tem delu, za voljo prevelike slave.

3:11  Kajti če je v slavi, kar prestaja, za mnogo bolje je v slavi, kar ostaja.

3:12  Imajoč torej toliko upanje, veliko zaupnost upotrebljujemo.

3:13  In ne kakor je Mojzes deval zagrinjalo na svoje obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca tega, kar prestaja;

3:14  Ali obtrdele so njih misli, kajti noter do današnjega dné isto zagrinjalo pri branji starega zakona ostaja neodgrnjeno, ker se v Kristusu odpravlja;

3:15  Nego do danes, kedar se bere Mojzes, zagrinjalo na njih srcih leži.

3:16  Kedar se bo pa zgodilo spreobrnjenje k Gospodu, sname se zagrinjalo.

3:17  A Gospod je duh; kjer je pa duh Gospodov, tam je svoboda.

3:18  A mi vsi, kteri z odkritim obličjem slavo Gospodovo jasno gledamo, premenjujemo se v ravno tisto podobo iz slave v slavo, kakor od Gospodovega duha.

Chapter 4

4:1  Za to imajoč to službo, kakor smo usmiljenje dobili, ne oslabevamo.

4:2  Nego odrekli smo se skrivnih del sramote ter ne hodimo v zvijačah: tudi ne preobračamo besede Božje, nego z razodevanjem resnice stavimo sami sebe pred vsako vest človečjo pričo Boga.

4:3  Če je pa tudi zakrit evangelj naš, v tistih je zakrit, kteri se pogubljajo;

4:4  V kterih je Bog tega veka oslepil pameti nevernih, da jim ne zasveti svetlost evangelja slave Kristusa, kteri je podoba Božja.

4:5  Kajti sami sebe ne oznanjujemo, nego Kristusa Jezusa Gospoda; a sami sebe kakor služabnike vaše za voljo Jezusa.

4:6  Ker Bog, kteri je rekel iz tme luči zasvetiti, sam je, kteri je zasvetil v srcih naših na svetlost poznanja slave Božje v obličji Jezusa Kristusa.

4:7  Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči Božja in ne iz nas.

4:8  V vsem nas stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne omagujemo.

4:9  Preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo.

4:10  Vsegdar umiranje Gospoda Jezusa na telesu s seboj nosimo, da bi se tudi življenje Jezusovo na našem telesu pokazalo.

4:11  Kajti vedno se mi živi na smrt izdajemo za voljo Jezusa, da bi se tudi življenje Jezusovo pokazalo na smrtnem mesu našem.

4:12  Tako smrt v nas dela, a življenje v vas.

4:13  A imajoč istega duha vere poleg pisanega; "Veroval sem, za to sem govoril", tudi mi verujemo, za to tudi govorimo;

4:14  Vedoč, da kteri je obudil Gospoda Jezusa, obudil bo tudi nas po Jezusu in postavil z vami.

4:15  Kajti vse je za voljo vas, da bi milost pomnožena po mnogih zahvalo poobilšala na slavo Božjo.

4:16  Za to ne pešamo; ali če se tudi zunanji naš človek pokončuje, pa se notranji obnavlja od dne do dne.

4:17  Kajti sedanja lahka stiska naša spravlja nam obilno, preobilno večno vse pretežno slavo,

4:18  Ker ne gledamo nato, kar se vidi, nego na to, kar se ne vidi; kajti to, kar se vidi, začasno je, ali kar se ne vidi, večno je.

Chapter 5

5:1  Ker vemo, če zemeljska naša hiša prebivanja razpade, da imamo prebivališče od Boga, hišo ne z rokami napravljeno, večno v nebesih.

5:2  Kajti tudi v tem zdihujemo, želeč obleči se v prebivališče svoje, ktero je iz nebes,

5:3  Če se bomo le tudi oblečeni, ne goli našli.

5:4  Kajti kteri smo v tem prebivanji, zdihujemo obteženi; ker se ne čemo sleči, nego na to obleči, da življenje pogoltne to, kar je smrtno.

5:5  Kteri nas je pa ravno za to ustvaril, Bog je, kteri nam je tudi dal zalog duha.

5:6  Dobre volje smo torej vsegdar in vemo, dokler smo v telesu doma, da potujemo na tujem, od Gospoda.

5:7  (Ker po veri hodimo, ne po gledanji.)

5:8  Ali smo dobre volje in hočemo rajši izseliti se iz telesa in naseliti se k Gospodu.

5:9  Za to tudi hrepenimo biti mu ugodni, bodi si da smo doma, bodi si da smo se izselili.

5:10  Kajti vsi se moramo pokazati pred sodišče Kristusovo, da prejme vsak po tem, kar je v telesu storil, bodi si dobro, bodi si hudo.

5:11  Vedoč torej za strah Gospodov ljudem svetujemo, a Bogu smo razodeti. Upam pa, da smo tudi v vaših vestih razodeti.

5:12  Ker vam zopet sami sebe ne hvalimo, nego vam priložnost dajemo hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kteri se na lice hvalijo in ne v srcu.

5:13  Ker če smo predaleč stopili, Bogu smo, če smo pa zmerni, vam smo.

5:14  Kajti ljubezen Kristusova nas priganja, kteri smo to sodili da, če je eden za vse umrl, po tem so vsi umrli;

5:15  In za vse je umrl, da bi ti, kteri živé, nič več za se ne živeli, nego za tega, kteri je za nje umrl in vstal.

5:16  Tako mi od sedaj nikogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj nič več ne poznamo.

5:17  Tako če je kdo v Kristusu, novo stvarjenje je; staro je prešlo, lej, postalo je novo vse.

5:18  A vse to je od Boga, kteri nas je spravil s seboj po Jezusu Kristusu in nam je dal službo sprave.

5:19  Kajti Bog je bil v Kristusu in je svet spravil s seboj in ni mu zaračunil njegovih pregreh in položil je v nas besedo sprave.

5:20  Na mesto Kristusa smo torej poslani, kakor da bi Bog opominjal po nas. Prosimo na mesto Kristusa: spravite se z Bogom.

5:21  Kajti tega, kteri ni vedel za greh, storil je za voljo nas greh, da bi bili mi pravica Božja v njem.

Chapter 6

6:1  A kakor pomagalci opominjamo vas, da bi ne bili zastonj milosti Božje prejeli;

6:2  (Kajti pravi: "Prigoden čas sem te uslišal in na dan zveličanja pomogel sem ti". Lej, sedaj je čas dobro prigoden, lej, sedaj je dan zveličanja.)

6:3  Nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se ne pograja služba;

6:4  Nego v vsem izkazujemo se kakor Božje služabnike v potrpljenji mnogem, v stiskah, v potrebah, v težavah;

6:5  V udarcih, v ječah, v puntih, v trudih, v nespavanji, v postu;

6:6  V čistoti, v znanji, v prizanesljivosti, v dobrotljivosti, v duhu svetem, v nehinavskej ljubezni;

6:7  V besedi resnice, v moči Božjej, z orožjem pravice na desno in levo;

6:8  S slavo in nečastjo, s slabimi in dobrimi glasi, kakor potepuhi in resnični;

6:9  Kakor neznani in znani; kakor umirajoči in lej, živimo; kakor kaznjeni in ne umorjeni;

6:10  Kakor žalosteči se, a vedno se veseleči; kakor siromaki, a mnoge bogateči; kakor ničesar ne imajoči in vse imajoči.

6:11  Naša usta so odprta k vam, Korinčani, srce naše je razširjeno.

6:12  Vam ni tesno mesto v nas, ali vam je tesno v srcih vaših.

6:13  A da nam isto to povrnete, (kakor otrokom govorim), razširite se tudi vi.

6:14  Ne vprezajte se vkup z neverniki; kajti kakošno vdeležbo ima pravica z nepostavnostjo? a kakošno občinstvo svetlost s tmo?

6:15  Pa kakošno je vjemanje Kristusa z Belijalom? ali kakošen del ima vernik z nevernikom?

6:16  A kakošna je zložnost tempeljna Božjega z maliki? kajti vi ste tempelj Boga živega, kakor je rekel Bog: "Prebival bom v njih in med njimi bom hodil, in bom njih Bog, in oni bodo moje ljudstvo."

6:17  Za to: "Izidite iz sredi njih in odločite se, govori Gospod," "in nečistega se ne dotikujte; in jaz vas bom sprejel,

6:18  In bom vam oče in vi boste meni sinovi in hčere," pravi Gospod vsemogoči.

Chapter 7

7:1  Imajoč torej te obljube, ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha dogotavljaje svetost v strahu Božjem.

7:2  Primite nas. Nikomur nismo krivice storili, nikogar nismo popačili, nikogar nismo ukanili.

7:3  Ne govorim na obsodbo, kajti poprej sem rekel, da ste tako v srcih naših, da bi mi radi z vami vkup umrli in vkup živeli.

7:4  Velika je moja zaupnost v govoru k vam, velika moja hvala za voljo vas; napolnjen sem tolažbe, preobilno imam radosti poleg vse stiske naše.

7:5  Kajti kedar smo prišli v Macedonijo, nobenega počitka ni imelo meso naše, nego v vsem smo bili stiskani: zvunaj boji, znotraj strahi.

7:6  Ali Bog, kteri tolaži ponižne, potolažil nas je s prihodom Titovim.

7:7  Toda ne samo s prihodom, nego tudi s tolažbo, s ktero se je on potolažil za vas, pripovedujoč nam vaše želenje, vaš jok, vašo vnetost za mene, tako da sem se bolje obveselil.

7:8  Ker če tudi sem vas razžalostil z listom, ni mi žal, če tudi mi je žal bilo, kajti vidim, da vas je oni list, če tudi za čas, razžalostil.

7:9  Sedaj se radujem ne da ste se razžalostili, nego da ste se razžalostili na pokoro; kajti razžalostili ste se po Bogu, da bi v ničemer kvara ne imeli od nas.

7:10  Ker žalost po Bogu napravlja pokoro na zveličanje, za ktero se ni kesati, a žalost sveta napravlja smrt.

7:11  Kajti lej, to samo, da ste se po Bogu razžalostili, kakošno vam je napravilo marljivost, pa zagovarjanje, pa nevoljo, pa strah, pa želenje, pa vnetost, pa maščevanje! V vsem ste se pokazali, da ste čisti v delu.

7:12  Za kaj če tudi sem vam pisal, pisal sem ne za voljo tistega, kteri je krivico storil, tudi ne za voljo tistega, kteremu se je krivica storila, nego da se pokaže marljivost naša za vas med vami pričo Boga.

7:13  Za to smo potolaženi s tolažbo vašo; še obilneje pa smo se obradovali nad radostjo Titovo, ker ste spokojili duh njegov vsi vi.

7:14  Kajti če sem se v čem njemu pohvalil z vami, nisem se osramotil; nego kakor smo vam vse v resnici govorili, tako je tudi pohvala naša k Titu resnična postala.

7:15  In srce njegovo vam je bolje vdano, kedar se spominja poslušnosti vseh vas, kako ste ga s strahom in trepetom sprejeli.

7:16  Radujem se torej, da se v vsem smem oslanjati na vas.

Chapter 8

8:1  A na znanje vam, bratje, dajemo milost Božjo, ktera je dana v cerkvah Macedonskih;

8:2  Da se je v mnogej izkušnji stiske obilnost njih radosti in njih preveliko siromaštvo poobilšalo na bogastvo njih prostosti.

8:3  Kajti bili so po moči, pričam, in črez moč dobrovoljni,

8:4  Z mnogo prošnjo proseči nas, da blagodar in občinstvo službe k svetim prejmemo,

8:5  In ne, kakor smo upali, nego sebe so dali najprej Gospodu in nam po volji Božjej,

8:6  Da zaprosimo Tita, naj bi, kakor je započel, tako tudi dokončal med vami tudi ta blagodar.

8:7  Ali kakor ste v vsem obilni v veri in besedi in znanji in vsakej marljivosti in v svojej ljubezni do nas, obilni bodite tudi v tem blagodaru.

8:8  Ne govorim po zapovedi, nego da po marljivosti drugih resničnost vaše ljubezni izkusim.

8:9  Kajti poznate milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, da je, če tudi bogat, za voljo vas ubožal, da se vi z njegovim uboštvom obogatite.

8:10  In svet v tem dajem, kajti to je vam na prid, kteri so ne samo to storiti, nego tudi hoteti započeli od lani.

8:11  Sedaj pa dokončajte to tudi storiti, da bo, kakor je bila dobra volja hoteti, tako tudi dokončati od tega, kar imate.

8:12  Kajti če je dobra volja, prijeten je vsak po tem, kar ima, ne po tem, kar nima.

8:13  Ker ni, da imajo drugi očitek, a vi stisko, nego enako, da bi bila v sedanjem času vaša obilnost za njih pomanjkanje,

8:14  Da bi tudi onih obilnost bila za vaše pomanjkanje, da bode enakost,

8:15  Kakor je pisano: "Kdor je mnogo nabral, in imel preobilo, in kdor je malo, ni mu zmanjkalo."

8:16  Hvala pa Bogu, kteri je dal ravno tisto skrbljivost za vas v srce Titovo,

8:17  Ker je prošnjo sprejel, a bil je marljivejši pa je svojevoljno šel ven k vam.

8:18  Poslali smo pa ž njim vred brata, kterega hvala v evangelji je po vseh cerkvah.

8:19  Ali ne samo to, nego je tudi izvoljen od cérkev za sopotnika našega s tem milodarom, kterega oskrbljujemo za samega Gospoda slavo in vašo dobro voljo;

8:20  Ogibajoč se tega, da nas kdo ne pograja za to obilnost, ktero oskrbljujemo,

8:21  Skrbeči za dobro ne samo pričo Gospoda, nego tudi pričo ljudî.

8:22  Poslali smo pa ž njim vred brata svojega, kterega smo izkusili v mnogih stvareh mnogi krat, da je marljiv, sedaj pa, da je mnogo marljivejši po mnogem zaupanji na vas.

8:23  Kar pa Tita dotiče, on je moj drug in pomagalec med vami, kar pa dotiče naše brate, oni so aposteljni cerkveni, slava Kristusova.

8:24  Dokaz torej svoje ljubezni in naše hvale z vami na njih pokažite in pričo cerkev.

Chapter 9

9:1  Ker za službo, ktera je za svete, ni mi treba pisati vam;

9:2  Kajti znana mi je vaša dobra volja, s ktero se za vas Macedoncem hvalim, da je Ahaja pripravljena od lani, in vaša vnetost jih je več pobudila.

9:3  A brate sem poslal, da se hvala naša z vami ne izprazni v tem delu, da boste, kakor sem govoril, gotovi;

9:4  Da se kako, ko pridejo z menoj Macedonci in najdejo vas negotove, ne osramotimo mi, da ne rečemo vi, v tej stanovitnosti hvale.

9:5  Potrebno se mi je torej zazdelo propositi brate, da bi najprej šli k vam in prej pripravili ta naprej obljubljeni blagoslov tako kakor blagoslov in ne kakor skopost.

9:6  To pa velim, kdor seje skopo, skopo bo tudi žel, in kdor seje v blagoslovih, v blagoslovih bo tudi žel;

9:7  Vsak, kakor v srcu odločuje, ne iz žalosti ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.

9:8  A mogoč je Bog dati vam obilnost vsakega blagodara, da v vsem vsegdar vsako dovoljnost imajoč imate obilnost za vsako delo dobro.

9:9  (Kakor je pisano: "Razsul je, dal je ubogim, njegova pravica ostaje na vek."

9:10  A kdor daje seme sejaču, dal bo tudi kruh za jed in napolnil bo setev vašo in pomnožil sadove pravice vaše;)

9:11  Da se v vsem obogatite za vsako priprostost, ktera dela po nas zahvalo Bogu.

9:12  Ker služba tega opravila ne dopolnjuje samo pomanjkanja svetih, nego je tudi obilna po zahvalah Bogu od mnogih,

9:13  Kedar po tej izkušenej službi hvalijo Boga za vaše podložno pripoznanje evangelja Kristusovega in za prosto podeljevanje njim in vsem,

9:14  In po njih molitvi za vas, kteri hrepené za vami za voljo premnoge milosti Božje nad vami.

9:15  A hvala Bogu za njegov neizrečeni dar.

Chapter 10

10:1  Sam pa jaz Pavel opominjam vas po krotkosti in tihosti Kristusovej, kteri sem pričo vas res da ponižen med vami, a kedar me ni pri vas, pa drzen proti vam.

10:2  Prosim pa, da mi ne bo treba, kedar bom pri vas zdrzniti se s to zaupnostjo, s ktero mislim zdrzniti se na nektere, kteri mislijo, kakor da po mesu hodimo.

10:3  Kajti če tudi po mesu hodimo, ne vojskujemo se po mesu,

10:4  (Ker orožje našega vojskovanja ni meseno nego močno po Bogu za razdevanje trdnih mest),

10:5  Naklepe razdevajoč in vsako visokost, ktera se vzdiguje proti poznanju Božjemu; in zavjemajoč vsako pamet na poslušnost Kristusu,

10:6  In v pripravi imajoč maščevanje za vsako neposlušnost, kedar se izpolni vaša poslušnost.

10:7  Gledate li na to, kar vam je pred očmi? Če kdo upa v sebi, da je Kristusov, misli naj zopet v sebi, da, kakor je on Kristusov, tako smo tudi mi Kristusovi.

10:8  Kajti če se tudi kaj obilneje pohvalim z oblastjo našo, ktero nam je dal Gospod za zidanje in ne za razdevanje vaše, ne bom se osramotil.

10:9  Da se ne bo videlo, kakor da vas strašim z listovi,

10:10  Ker so listovi, velí, težki in jaki, ali ko je s telesom nazoči, slab je in beseda mu nič ne velja.

10:11  To naj misli, kdor je tak, da, kakoršni smo v besedi po listih nenazoči, takošni smo tudi nazoči v dejanji.

10:12  Kajti ne drznemo se pridejati se k nekterim ali primeriti se ž njimi, kteri sami sebe povzdigujejo; nego kteri sami po sebi sami sebe merijo in primerjajo sami sebe s seboj, ne umejo.

10:13  A mi se ne bomo črez nemero hvalili, nego po meri vodila, kterega nam je podelil Bog mero, da dosežemo tudi noter do vas.

10:14  Kajti mi se ne stezamo predaleč, kakor da ne dosezamo do vas; za kaj tudi noter do vas smo prišli v evangelji Kristusovem;

10:15  Ne hvaleč se črez nemero s tujimi trudi, ali up imajoč, kedar se pomnoži vera vaša, da se v vas poveličamo po vodilu svojem na obilnost,

10:16  Da se onkraj vas evangelj oznani, ter se ne pohvalimo s tem, kar je po tujem vodilu narejeno.

10:17  "Kdor se pa hvali, v Gospodu naj se hvali."

10:18  Kajti ni ta, kteri sam sebe povzdiguje, izkušen, nego ta, kogar Gospod povzdiguje.

Chapter 11

11:1  0 da bi me trpeli malo v mojej nespameti, pa saj me tudi trpite!

11:2  Kajti vnet sem za vas z Božjo vnetostjo, ker sem vas zagovoril enemu možu, da devico čisto privedem Kristusu;

11:3  Ali se bojim, da se ne bi kako, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, tako tudi pokvarile misli vaše od priprostosti, ktera je v Kristusu.

11:4  Kajti ko bi ta, kteri prihaja, drugega Jezusa oznanjeval, kterega nismo oznanili, ali bi drugega duha prejemali, kterega niste prejeli, lepo bi trpeli.

11:5  Ker mislim, da v ničemer nisem manjši od prevelikih aposteljnov.

11:6  Kajti če tudi sem neuk v govoru, vendar nisem v znanji: ali v vsem smo znani pri vseh med vami.

11:7  Jeli sem greh storil sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, da sem vam zastonj Božji evangelj oznanil?

11:8  Druge cerkve sem slekel vzemši plačo na službo vam, in ko sem prišel k vam in bil ubog, nisem bil nikomur nadležen;

11:9  Kajti moje uboštvo so nadopolnili bratje, kteri so prišli od Macedonije, in v vsem brez teže vam sem se zdržal in bom se držal.

11:10  Je resnica Kristusova v meni, da mi se ta hvala ne bo zadelala v krajih Ahajskih.

11:11  Za kaj? ker vas ne ljubim? Bog ve.

11:12  Kar pa delam, to bom tudi delal, da odsečem priložnost tistim, kteri priložnost hočejo, da bi se, v čemer se hvalijo, našli taki, kakor tudi mi.

11:13  Kajti taki so krivi aposteljni, ukanljivi delalci, premenjajoči se v aposteljne Kristusove,

11:14  In ni čuda, kajti sam satan se premenja v angelje svetlobe.

11:15  Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi premenjajo v služabnike pravice, kterih konec bo poleg njih del.

11:16  Zopet pravim: Nikdor naj ne misli, da sem nespameten; če pa ne, pa me sprejemite kakor nespametnega, da se nemalo tudi jaz pohvalim.

11:17  Kar govorim, ne govorim po Gospodu, nego kakor v nespameti, v tej stanovitnosti hvale.

11:18  Ko se mnogi hvalijo po mesu, hvalil se bom tudi jaz.

11:19  Kajti radi trpite nespametne, ko ste sami pametni;

11:20  Ker trpite, če vas kdo usužnjuje, če kdo pojeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije.

11:21  Po nečasti pravim, ker kakor da smo mi oslabeli. V čemer je pa kdo drzen, (po nespameti govorim), drzen sem tudi jaz.

11:22  Hebrejci so? tudi jaz sem; Izraelci so? tudi jaz sem; seme Abrahamovo so? tudi jaz sem;

11:23  Služabniki Kristusovi so? (ne govorim po pameti), še bolje sem jaz: v trudih obilneje, v udarcih neizmerneje, v ječah obilneje, v smrti mnogi krat.

11:24  Od Judov sem jih dobil pet krat štirideset brez ene,

11:25  Tri krat sem bil izšiban, en krat kamenovan, trikrat se je z menoj ladja razbila, noč in dan sem v globočini prebil.

11:26  Potoval sem mnogi krat, bil sem v nevarnostih od vod, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rodovine, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morji, v nevarnostih med krivimi brati;

11:27  V trudu in težavi, dosti krat v nespavanji, v lakoti in žeji, velikokrat v postu, v mrazu in goloti,

11:28  Brez tega, kar je zvun tega: prihajanje ljudi k meni vsak dan, skrb za vse cerkve.

11:29  Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?

11:30  Če se je treba hvaliti, s svojo slabostjo se bom hvalil.

11:31  Bog in oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri je blagoslovljen na veke, ve, da ne lažem.

11:32  V Damasku je dal namestnik kralja Areta stražiti Damaščansko mesto ter me je hotel vjeti,

11:33  In skozi okno v košari so me po zidu spustili in izbegnil sem iz njegovih rok.

Chapter 12

12:1  Ali hvaliti se mi ne pomaga, kajti prišel bom na prikazni in razodetja Gospodova.

12:2  Poznam človeka v Gospodu, kteri je bil pred štirinajstimi leti, (ali v telesu, ne vem, ali v duhu zvun telesa, ne vem, Bog ve,) vzet noter v tretja nebesa;

12:3  In vem takega človeka, (ali v telesu, ali zvun telesa, ne vem, Bog ve),

12:4  Da je bil vzet v raj in je slišal neizrekljive besede, kterih ni smeti človeku pripovedati.

12:5  S takim se bom hvalil, sam s seboj se pa ne bom hvalil, razen s slabostmi svojimi.

12:6  Kajti ko bi se hotel pohvaliti, ne bil bi nespameten, ker bi resnico govoril; ali se varujem, da ne bi kdo pomislil za me več, kar vidi v meni, ali kar sliši za me.

12:7  In da bi se v obilnosti razodetij ne prevzdigoval, dal se mi je trn v meso, angelj satan, da me za uho bije, da se ne povzdigujem.

12:8  Zanj sem trikrat Gospoda molil, naj odstopi od mene,

12:9  In dejal mi je: "Dosti ti je moja milost, kajti moč moja se v slabosti popolnoma pokazuje." Torej se bom rajši hvalil s svojimi slabostmi, da se ušatori v mé moč Kristusova.

12:10  Za to sem dobre volje v slabostih, v zasrambah, v potrebah, v pregonih, v težavah za Kristusa; Kajti kedar sem slab, tedaj sem močen.

12:11  Postal sem nespameten hvaleč se, vi ste me prisilili. Kajti mene bi morali vi hvaliti, ker nisem bil nič manjši od prevelikih aposteljnov, če ravno sem nič.

12:12  Kajti znamenja aposteljna so se storila med vami v vsakem potrpljenji, v znamenjih in čudežih in močeh.

12:13  Ker kaj je, v čemer ste bili manjši od drugih cérkev? Le da vas jaz sam nisem nadlegoval. Odpustite mi to krivico.

12:14  Lej, tretjič sem pripravljen priti k vam in ne bom vas nadlegoval, kajti ne iščem, kar je vaše, nego vas, ker niso dolžni otroci roditeljem blago spravljati, nego roditelji otrokom.

12:15  A jaz bom prav rad trosil ter se iztrošil za duše vaše, če me tudi, s čim obilneje vas ljubim, s tem manje ljubite.

12:16  Ali naj bo, jaz vam nisem nadlege delal, nego zvit človek pridobil sem vas z zvijačo.

12:17  Jeli sem vas po kterem teh, ktere sem k vam poslal, za kaj opravil?

12:18  Naprosil sem Tita in ž njim poslal brata; jeli vas je Tit za kaj opravil? nismo li v enem duhu hodili? ne po enih stopinjah?

12:19  Zopet mislite, da vam se zagovarjamo? pričo Boga v Kristusu govorimo; a vse to je, ljubljeni, za vaše zbujevanje v pobožnosti.

12:20  Kajti bojim se, da vas kako, kedar k vam pridem, ne najdem kakoršne hočem, in da mene najdete, kakoršnega ne čete; da kako ne bo prepirov, zavisti, srdov, svaj, ogovarjanja, prišepetovanja, napihovanja, puntov;

12:21  Da me, kedar zopet pridem, ne poniža Bog moj pri vas, in da ne bom žalostil mnogih, kteri so poprej grešili in se niso pokesali za nečistost in kurbirstvo in hotljivost, ktero so počeli.

Chapter 13

13:1  Lej, tretjič, grem k vam. Na to, kar povesta dve priči ali tri, stala bo vsaka beseda.

13:2  Naprej sem povedal in naprej pravim kakor nazoči drugič, in nenazoči sedaj pišem tem, kteri so prej grešili in drugim vsem, da, kedar pridem zopet, ne bom prizanašal,

13:3  Ko izkušnje iščete po meni govorečega Kristusa, kteri med vami ni slab, nego je močen med vami.

13:4  Kajti če je bil tudi na križ razpet po slabosti, vendar živi po moči Božjej. In tako smo tudi mi slabi v njem, ali živeli bomo ž njim po moči Božjej med vami.

13:5  Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte; ali ne poznate li sami sebe, da je Kristus v vas? razen če ste v čem neizkušeni.

13:6  A upam, da boste spoznali, da mi nismo neizkušeni.

13:7  Molim pa Boga, da ne storite nič hudega, da se mi izkušeni pokažemo, nego da vi dobro delate, a mi da bomo kakor neizkušeni.

13:8  Kajti ne morem kaj proti resnici, nego za resnico.

13:9  Ker se veselimo, kedar smo mi slabi a vi ste močni. Pa za to tudi molimo za vašo popolnost.

13:10  Za to pišem to nenazoči, da mi nazoči ne bo treba ostremu biti po oblasti, ktero mi je dal Gospod na zidanje in ne na razdevanje.

13:11  Sicer se pa, bratje, radujte, popolni bodite, tolažite se, ene misle bodite, mir imejte in Bog ljubezni in mira bo z vami.

13:12  Pozdravite eden drugega v svetem poljubku. Pozdravljajo vas sveti vsi.

13:13  Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Božja in občinstvo svetega Duha z vsemi vami. Amen. Druga poslanica Korinčanom je bila napisana iz Filipov, mesta v Makedoniji, po Titu in Luku.