SloChraska - Daniel

Chapter 1

1:1  V tretjem letu kraljevanja Jojakima, kralja Judovega, je prišel Nebukadnezar, kralj v Babilonu, pred Jeruzalem in ga je oblegal.

1:2  In Gospod mu je dal v roko Jojakima, kralja na Judovem, in nekatere izmed posod hiše Božje. In prepeljal jih je v deželo Sinear, v svojega boga hišo: posode tiste je dejal v zakladnico boga svojega.

1:3  In kralj je ukazal Aspenazu, načelniku svojih dvornikov, naj pripelje mladeničev iz sinov Izraelovih od kraljevega zaroda in od plemenitnikov,

1:4  brez kakršnega koli madeža, lepe postave in dovzetnih za pouk v vsej modrosti, bistre pameti in obdarovanih z razumnostjo in sposobnih, da stoje v palači kraljevi ter da bi jih učili pismenstva in jezika Kaldejcev.

1:5  In kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina, ki ga je sam pil, in da jih tako vzgajajo tri leta, in potem naj bi stali pred kraljem.

1:6  Bili so pa med njimi, iz sinov Judovih: Daniel, Hananija, Misael in Azarija.

1:7  In knez dvornikov jim je dal imena, in je imenoval Daniela Beltsazarja in Hananija Sadraha in Misaela Mesaha in Azarija Abednega.

1:8  Ali Daniel se je namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo in z vinom, ki ga je kralj pil; zato poprosi kneza dvornikov, da mu ne bodi treba se omadeževati.

1:9  Bog pa je dal Danielu doseči milost in usmiljenje pri knezu dvornikov.

1:10  In reče knez dvornikov Danielu: Bojim se gospoda svojega, kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti čemu naj vidi, da so vaši obrazi medlejši nego drugih mladeničev vaše starosti? Tako bi bili krivi, če bi mi kralj vzel glavo.

1:11  Tedaj reče Daniel oskrbniku, ki ga je bil postavil knez dvornikov nad Danielom, Hananijem, Misaelom in Azarijem:

1:12  Prosim, izkusi nas, hlapce svoje, deset dni, in naj nam dajo jesti sočivja in piti vode.

1:13  Potem naj ogledajo obraze naše vpričo tebe in obraze mladeničev, ki jedo kraljevo jed, in kakor boš videl, tako stóri s hlapci svojimi.

1:14  Poslušal jih je torej v tej reči in naredil poskušnjo ž njimi deset dni.

1:15  In po desetih dneh so se kazali njih obrazi boljši in mesnatejši nego vseh mladeničev, ki so jedli jed kraljevo.

1:16  Tedaj jim oskrbnik odvzame jed in vino, ki jim ga je bilo piti, in jim je dajal sočivja.

1:17  Tem štirim mladeničem pa je Bog dal znanje in razumnost v vsem slovstvu in modrosti, in Daniel je znal razbirati vse prikazni in sanje.

1:18  In ko so minili dnevi, po katerih je bil kralj določil, da jih pripeljejo k njemu, jih je privedel knez dvornikov pred Nebukadnezarja.

1:19  In kralj je govoril ž njimi; a med njimi vsemi ni bilo nobenega kakor Daniel, Hananija, Misael in Azarija; zato so stali v službi pred kraljem.

1:20  In v vsaki stvari modrosti in razumnosti, za katero jih je vprašal kralj, jih je našel desekrat boljše nego vse pismouke in rotilce, ki so bili po vsej državi njegovi.

1:21  In Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.

Chapter 2

2:1  In v drugem letu kraljevanja Nebukadnezarjevega je imel Nebukadnezar sanje; in duh njegov se vznemiri in spanje ga mine.

2:2  Tedaj veli kralj, naj pokličejo pismouke in rotilce in čarodeje in Kaldejce, da povedo kralju sanje njegove. Pridejo torej in se postavijo pred kraljem.

2:3  In kralj jim reče: Imel sem sanje in duh moj je vznemirjen, da bi se zavedel tistih sanj.

2:4  Nato ogovore Kaldejci kralja po sirski: Kralj, žívi vekomaj! Povej nam, hlapcem svojim sanje, pa ti oznanimo razlago.

2:5  Kralj odgovori in reče Kaldejcem: Stvar je pri meni gotova: ako mi ne oznanite sanj in njih razlage, boste na kosce razsekani in hiše vam bodo izprevrnjene v gnojišča;

2:6  ako pa razodenete sanje in jih razložite, prejmete od mene darove, plačilo in veliko čast. Zato mi oznanite sanje in njih razlago!

2:7  Odgovore drugič in reko: Kralj naj pove hlapcem svojim sanje, pa oznanimo razlago.

2:8  Kralj odgovori in reče: Za gotovo vem, da hočete pridobiti časa, ker vidite, da je pri meni trden sklep:

2:9  Če mi ne oznanite sanj, ostane za vas le ena sodba; zakaj namenili ste se govoriti lažnive in mamljive besede pred menoj, dokler se ne premeni čas. Zatorej mi povejte sanje, in vedel bom, da mi morete oznaniti njih razlago.

2:10  Kaldejci odgovore pred kraljem in reko: Ni človeka na zemlji, ki bi mogel razodeti stvar kraljevo; kajti noben kralj, še tako velik in mogočen, ni nikdar zahteval take stvari od katerega koli pismouka ali rotilca ali Kaldejca.

2:11  Saj stvar, ki jo kralj zahteva, je pretežka; in nikogar ni drugega, ki bi jo pred kraljem mogel razodeti, razen bogov, katerih domovanje ni pri mesu!

2:12  Zaradi tega se kralj raztogoti in bridko srdit zapove, naj pomoré vse modrijane v Babilonu.

2:13  In povelje je izšlo, in začeli so moriti modrijane; in iščejo Daniela in tovariše njegove, da jih usmrté.

2:14  Tedaj odgovori Daniel previdno in modro Ariohu, glavarju telesne straže kraljeve, ki je šel morit modrijane babilonske;

2:15  izpregovori in reče Ariohu, mogočniku kraljevemu: Zakaj tako prenaglo kraljevo povelje? Tedaj razloži Arioh Danielu stvar.

2:16  Nato stopi Daniel noter in si izprosi od kralja, da mu dovoli rok, ob katerem mu oznani razlago.

2:17  Potem gre Daniel v hišo in razloži stvar tovarišem svojim Hananiju, Misaelu in Azariju:

2:18  da si izprosijo od Boga nebes usmiljenje zastran te skrivnosti, da bi ne poginili Daniel in tovariši njegovi z drugimi babilonskimi modrijani vred.

2:19  Nato je bila Danielu v ponočni prikazni razodeta tista skrivnost. In Daniel je hvalil Boga nebes.

2:20  Daniel izpregovori in reče: Hvaljeno bodi ime Božje od vekomaj do vekomaj! Zakaj njegova je modrost in moč;

2:21  in on izpreminja čase in ure, on odstavlja kralje in postavlja kralje, modrost daje modrim in razumnim razumnost,

2:22  razodeva globoke in skrite stvari; on ve, kar je v temi, in pri njem je zgolj svetloba.

2:23  Tebe, o Bog očetov mojih, zahvaljujem in slavim, da si mi dal modrost in moč in si mi sedaj oznanil, česar smo te prosili: zakaj ti si nam oznanil stvar kraljevo.

2:24  Zategadelj je šel Daniel noter k Ariohu, ki ga je bil kralj postavil, da pomori babilonske modrijane; vstopi in mu reče takole: Ne móri modrijanov babilonskih; pelji me pred kralja, in oznanim kralju razlago.

2:25  Tedaj pripelje Arioh Daniela hitro pred kralja in mu reče takole: Našel sem moža med ujetniki z Judovega, ki bo povedal kralju razlago.

2:26  Kralj odgovori in reče Danielu, ki mu je bilo ime Beltsazar: Si li tisti, ki mi moreš povedati sanje, kakor sem jih videl, in njih razlago?

2:27  Daniel izpregovori pred kraljem in reče: Skrivnosti, za katero je kralj vpraševal, ne morejo kralju oznaniti modrijani, rotilci, pismouki in čarodeji.

2:28  Ali Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on je oznanil kralju Nebukadnezarju, kar se zgodi v poslednjih dneh. Tvoje sanje in prikazni tvoje glave na ležišču tvojem so bile te:

2:29  Tebi, o kralj, je bilo v mislih na ležišču tvojem, kaj se bo godilo po tem času; in on, ki razodeva skrivnosti, ti je oznanil, kaj se zgodi.

2:30  Kar se pa tiče mene, ta skrivnost se mi ni razodela vsled modrosti, ki bi v meni bila mimo vseh živečih, temuč zategadelj, da se kralju oznani razlaga in ti zveš srca svojega misli.

2:31  Ti, o kralj, si videl, in glej: podoba velika. Ta podoba, ogromna in prelepe svetlosti, je stala proti tebi in bila je videti grozna.

2:32  Te podobe glava je bila iz čistega zlata, prsi in rami njeni iz srebra, trebuh njen in ledje iz brona,

2:33  stegna njena iz železa, noge njene nekaj iz železa in nekaj iz ila.

2:34  Gledal si, dokler se ni kamen odtrgal brez rok in je udaril podobo na njene noge, železne in ilovnate, ter jih je razdrobil.

2:35  Tedaj je hkratu bilo razdrobljeno železo, il, bron, srebro in zlato, in bilo je kakor pleve na gumnu po leti: veter je odnesel vse, da temu ni bilo najti sledu. Kamen pa, ki je bil udaril podobo, je postal velika gora in je napolnil vso zemljo.

2:36  To so tiste sanje; njih razlago pa hočemo povedati pred kraljem:

2:37  Ti, o kralj, si kralj kraljev, ki mu je dal Bog nebes kraljestvo, moč in oblast in slavo;

2:38  in kjerkoli bivajo sinovi človeški, poljske zveri in ptice nebeške, tebi jih je dal v roko in tebe postavil za vladarja njim vsem – ti si tista glava iz zlata.

2:39  A za teboj nastopi drugo kraljestvo, slabše od tvojega, in potem tretje kraljestvo iz brona, ki bo gospodovalo vsej zemlji.

2:40  In četrto kraljestvo bode močno kakor železo; prav kakor železo zdrobi in razbije vse, tako bo ono, enako razruševalnemu železu, zdrobilo in razrušilo vse tisto.

2:41  In da si videl noge in prste deloma iz lončarjevega ila in deloma iz železa, pomeni, da bode razdeljeno kraljestvo; ali bode v njem nekaj trdnosti železa, kajti videl si železo zmešano z ilovino.

2:42  In kakor prsti na nogah, deloma iz železa in deloma iz ila, tako bode kraljestvo deloma močno, deloma razdrobljivo.

2:43  Da si pa videl železo zmešano z ilovino, pomeni, da se bodo med seboj mešali z ženitvijo, pa se vendar ne bodo držali drug drugega, kakor se železo ne more zmešati z ilom.

2:44  A v dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke:

2:45  prav kakor si videl, da se je raz goro odtrgal kamen brez človeških rok in je zdrobil železo, bron, il, srebro in zlato. Véliki Bog je oznanil kralju, kaj se zgodi po tem času; in resnične so tiste sanje in njih razlaga zanesljiva.

2:46  Tedaj pade kralj Nebukadnezar na obraz in se pokloni Danielu in zapove, naj mu darujejo jedilno daritev in kadilo.

2:47  Kralj odgovori Danielu in reče: V resnici vaš Bog je Bog bogov in kraljem Gospod in razodevalec skrivnosti, ker si mogel razodeti to skrivnost.

2:48  Potem je poveličal kralj Daniela in mu dal mnogo velikih darov ter ga postavil za vladarja nad vso pokrajino Babilonsko in za prvega načelnika vsem modrijanom v Babilonu.

2:49  Daniel pa je prosil kralja, in ta je poveril poslovodstvo pokrajine Babilonske Sadrahu, Mesahu in Abednegu; a Daniel je bil na dvoru kraljevem.

Chapter 3

3:1  Nebukadnezar kralj je napravil podobo iz zlata, šestdeset komolcev visoko, šest komolcev široko; postavil jo je v ravnini Duri, v pokrajini Babilonski.

3:2  Nato je Nebukadnezar kralj poslal sklicat namestnike, deželne glavarje in oblastnike, višje sodnike, blagajnike, svetovalce, pravoznance in vse višje uradnike v pokrajinah, da pridejo k posvečevanju podobe, ki jo je bil postavil Nebukadnezar kralj.

3:3  Zbero se torej namestniki, deželni glavarji in oblastniki, višji sodniki, blagajniki, svetovalci, pravoznanci in vsi višji uradniki v pokrajinah k posvečevanju podobe, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj; in stali so pred podobo, ki jo je postavil Nebukadnezar.

3:4  In glasnik je klical na vso moč: Vam se ukazuje, o ljudstva, narodi in jeziki:

3:5  Brž ko zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, padite in molite podobo zlato, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj.

3:6  Kdor pa ne pade in ne moli, zdajci bo vržen v gorečo, razbeljeno peč.

3:7  Zatorej so padla, brž ko so slišali glas roga, piščali, citer, sambuke, strun in vsaktere godbe, vsa ljudstva, narodi in jeziki, poklanjajoč se podobi zlati, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj.

3:8  Zato pristopijo tisti čas kaldejski možje, ki tožijo Jude.

3:9  Izpregovore in reko kralju Nebukadnezarju: Kralj, žívi vekomaj!

3:10  Ti si, o kralj, izdal povelje, naj vsak, kdor zasliši glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in katere koli godbe, pade in moli podobo zlato;

3:11  in kdor ne pade in ne moli, bodi vržen v gorečo, razbeljeno peč.

3:12  So pa tu judovski možje, ki si jim poveril poslovodstvo pokrajine Babilonske: Sadrah, Mesah in Abednego; ti možje, o kralj, se ne menijo zate: tvojim bogovom ne služijo in podobe zlate, ki si jo postavil, ne molijo.

3:13  Tedaj zapove Nebukadnezar, srdit in togoten, naj privedejo k njemu Sadraha, Mesaha in Abednega. In pripeljejo te može pred kralja.

3:14  Nebukadnezar izpregovori ter jim reče: Je li z namenom, Sadrah, Mesah in Abednego, da ne služite mojim bogovom in ne molite podobe zlate, ki sem jo postavil?

3:15  Sedaj pa, ako ste pripravljeni, kadar zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, da padete in molite podobo, ki sem jo napravil, dobro; ako pa je ne boste molili, zdajci boste vrženi v gorečo, razbeljeno peč. In kdo je tisti bog, ki vas otme iz roke moje?

3:16  Sadrah, Mesah in Abednego odgovore in reko kralju: Nebukadnezar, ni nam treba tebi odgovarjati v tej reči.

3:17  Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči – in on nas otme iz tvoje roke, o kralj!

3:18  bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!

3:19  Tedaj se Nebukadnezar napolni jeze in pogled njegovega obličja se izpremeni zoper Sadraha, Mesaha in Abednega. In izpregovori pa veli, naj razbelijo peč sedemkrat bolj nego sicer.

3:20  In ukaže možem, najmočnejšim možem v vojski svoji, naj zvežejo Sadraha, Mesaha in Abednega ter jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč.

3:21  Zvežejo torej tiste može v njih spodnjih in vrhnjih suknjah in plaščih in v drugih njih oblačilih in jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč.

3:22  Vsled tega pa, ker je bilo kraljevo povelje naglo in peč nenavadno razgreta, je plamen umoril tiste može, ki so nesli gori Sadraha, Mesaha in Abednega.

3:23  A ti trije možje, Sadrah, Mesah in Abednego, so padli zvezani v sredo goreče, razbeljene peči.

3:24  Tedaj se prestraši Nebukadnezar kralj, hitro vstane in izpregovori ter reče svetovalcem svojim: Nismo li vrgli treh mož zvezanih v ogenj? Odgovore in reko kralju: Res je, o kralj!

3:25  Odgovori in reče: Glejte, vidim štiri može razvezane, hodeče posredi ognja, in ni jim nič zlega; in četrti je videti kakor sin bogov.

3:26  Nato stopi Nebukadnezar pred isteje razbeljene peči, izpregovori in veli: Sadrah, Mesah in Abednego, Najvišjega Boga služabniki, pojdite ven in pridite sem! Tedaj pridejo Sadrah, Mesah in Abednego ven iz ognja.

3:27  In namestniki, deželni glavarji in oblastniki in svetovalci kraljevi so se zbrali in so videli, da ni imel ogenj nobene moči do njih teles: lasje na njih glavah niso bili osmojeni, tudi njih spodnje suknje se niso nič izpremenile in smod ognja jih ni bil prešinil.

3:28  Nebukadnezar izpregovori in reče: Hvaljen bodi Bog Sadrahov, Mesahov in Abednegov, ki je poslal angela svojega in otel služabnike svoje, ki so upali vanj in prestopili povelje kraljevo in žrtvovali telesa svoja, da ne bi služili nobenemu bogu in ga ne molili razen le svojega Boga.

3:29  Zatorej bodi moja zapoved: V vsakem ljudstvu, narodu ali jeziku, kdor bi izrekel kaj pregrešnega zoper Boga Sadrahovega, Mesahovega in Abednegovega, bodi na kosce razsekan in hiša mu bodi izprevrnjena v gnojišče; zato ker ni drugega boga, ki more tako rešiti kakor ta.

3:30  Nato je kralj povišal Sadraha, Mesaha in Abednega v pokrajini Babilonski.

Chapter 4

4:1  Nebukadnezar kralj vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!

4:2  Vzvidelo se mi je, da oznanjam znamenja in čudeže, ki jih je Bog najvišji storil pri meni.

4:3  Kako velika so znamenja njegova in čudeži njegovi kako mogočni! Kraljestvo njegovo je kraljestvo večno in gospostvo njegovo od roda do roda!

4:4  Jaz Nebukadnezar, ko sem pokojno živel v hiši svoji in srečo užival v palači svoji,

4:5  sem videl sanje, ki so me prestrašile; in premišljevanje na ležišču mojem in prikazni glave moje so me plašile.

4:6  Zato sem dal povelje, naj privedejo predme vse modrijane babilonske, da bi mi oznanili tistih sanj razlago.

4:7  Pridejo torej pismouki, rotilci, Kaldejci in vedeževalci, in jim povem sanje; ali niso mi oznanili njih razlage.

4:8  Nazadnje pa stopi predme Daniel, ki mu je bilo ime Beltsazar po imenu boga mojega in v katerem je duh svetih bogov; in njemu povem sanje, rekoč:

4:9  Beltsazar, višji pismoukov, ker vem, da je v tebi svetih bogov duh ter da ti nobena skrivnost ni pretežka, povej mi prikazni mojih sanj, ki sem jih videl, in njih razlago!

4:10  Prikazni glave moje na ležišču mojem pa so bile te: Videl sem, in glej: drevo stoji sredi zemlje, in višina njegova ogromna.

4:11  Drevo je postalo veliko in močno in visokost njegova je segala do neba, in bilo ga je videti do konca vse zemlje.

4:12  Listje njegovo je bilo lepo in sad njegov obilen in živeža je bilo na njem dosti za vse; poljske zveri so imele senco pod njim in ptice nebeške so gnezdile na njegovih vejah in ž njim se je živilo sleherno meso.

4:13  Videl sem v prikaznih glave svoje na ležišču svojem, in glej: varuh in svetnik stopi doli z neba,

4:14  glasno vpije in tako veli: Posekajte drevo in mu porežite veje, posmukajte mu listje ter raztresite sad njegov! Zveri naj zbežé izpod njega in ptiči z vej njegovih!

4:15  Toda panj njegov s koreninami pustite v zemlji, to pa v okovih železnih in bronastih, v travi na polju; in rosa nebeška naj ga moči in z zvermi mu bodi delež v travi zemeljski.

4:16  Človeško srce njegovo bodi izpremenjeno in dá naj se mu zverinsko srce; in sedem časov naj mine nad njim.

4:17  Po sklepu varuhov je to poročilo in povelje svetih je ta beseda, da bi spoznali živeči, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče, in more najnižjega izmed ljudi postaviti nad njim.

4:18  Te sanje sem videl jaz Nebukadnezar kralj; ti pa, Beltsazar, povej njih razlago, ker mi jih ne morejo razložiti vsi modrijani kraljestva mojega; ali ti moreš, ker v tebi je svetih bogov duh.

4:19  Tedaj postoji Daniel, ki mu je ime Beltsazar, strmeč skoraj eno uro, in misli njegove ga plašijo. Kralj izpregovori in reče: Beltsazar, ne plašijo naj te sanje in njih razlaga! Beltsazar odgovori in reče: Gospod moj, da bi veljale sanje tvojim sovražilcem in neprijateljem tvojim njih razlaga!

4:20  Drevo, ki si ga videl, da je postalo veliko in močno in visokost njegova je segala do neba in ga je bilo videti po vesoljni zemlji

4:21  in listje njegovo je bilo lepo in sad njegov obilen in živeža na njem dosti za vse, pod katerim so bivale poljske zveri in na njegovih vejah so gnezdile ptice nebeške:

4:22  to si ti, o kralj, ki si postal velik in mogočen; kajti tvoja velikost je vzrasla in sega do neba in gospostvo tvoje do konca zemlje.

4:23  A da je videl kralj varuha in svetnika, da je stopil z neba in velel: Posekajte drevo in ga izničite, toda panj njegov s koreninami pustite v zemlji, to pa v okovih železnih in bronastih, v travi na polju, in rosa nebeška naj ga moči in z zvermi poljskimi mu bodi delež, dokler ne mine sedem časov nad njim –

4:24  to je razlaga, o kralj, in to je sklep Najvišjega, ki pride nad gospoda mojega, kralja:

4:25  Pahnejo te ven izmed ljudi in pri zverini poljski bode bivališče tvoje, in travo ti bodo dajali jesti kakor volom in rosa nebeška te bo močila, in sedem časov mine nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče.

4:26  In da so veleli, naj ostane drevesu panj s koreninami, pomeni, da ti bode kraljestvo zopet utrjeno, brž ko spoznaš, da vladajo nebesa.

4:27  Zatorej ti bodi, o kralj, ugoden svet moj, da pretrgaj grehe svoje s pravičnostjo in krivice svoje z usmiljenostjo do ubogih, da se podaljša blagostanje tvoje.

4:28  Vse to je prišlo nad kralja Nebukadnezarja.

4:29  Ob koncu dvanajstih mesecev se je izprehajal po kraljevem dvoru v Babilonu.

4:30  In je izpregovoril ter rekel: Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?

4:31  Še je bila tista beseda v ustih kraljevih, pa pride glas z neba: Tebi, o kralj Nebukadnezar, se pravi: Kraljestvo ti je odvzeto!

4:32  In spode te izmed ljudi in pri zverini poljski bode bivališče tvoje, travo ti bodo dajali jesti kakor volom in sedem časov mine nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče.

4:33  To uro se je izpolnila ta beseda pri Nebukadnezarju: bil je vržen izmed ljudi, in jedel je travo kakor voli in telo njegovo se je močilo z roso nebeško, da so mu lasje zrasli kakor orlom perje in nohti kakor ptičji kremplji.

4:34  Ob koncu tistih dni pa sem povzdignil jaz Nebukadnezar oči proti nebesom, in razum moj se mi je povrnil; in hvalil sem Najvišjega in slavil sem in poveličeval njega, ki večno živi, čigar gospostvo je večno gospostvo in kraljestvo njegovo od roda do roda.

4:35  In vse prebivalce zemlje je šteti za nič, in po volji svoji ravna z vojsko nebeško in s prebivalci zemlje, in nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš?

4:36  V tistem času se mi je povrnil razum moj in v čast mojega kraljestva se mi je povrnila slava moja in svetlost; in moji svetovalci in mogočneži so me iskali, in bil sem zopet postavljen v kraljestvo svoje in posebna velikost mi je bila pridejana.

4:37  Sedaj jaz Nebukadnezar slavim, povišujem in poveličujem Kralja nebes, zakaj vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on ponižati.

Chapter 5

5:1  Belsazar kralj je napravil tisočim mogočnežem svojim veliko gostovanje in je pil vino pred tisočimi.

5:2  Belsazar zapove, ko se je napil vina, naj prineso zlate in srebrne posode, ki jih je bil oče njegov Nebukadnezar vzel iz templja v Jeruzalemu, da bodo pili iz njih kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice njegove.

5:3  Tedaj prineso zlate posode, ki so bile vzete iz svetišča hiše Božje v Jeruzalemu; in pili so iz njih kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice njegove.

5:4  Pili so vino in hvalili bogove iz zlata in srebra, iz brona, železa, lesa in kamena.

5:5  V isti uri se pokažejo prsti človeške roke in pišejo, svetilniku nasproti, po pobeljeni steni kraljeve palače. In kralj je videl konec roke, ki je pisala.

5:6  Tedaj se izpremeni jasno lice kraljevo in misli njegove ga preplašijo, in vezi njegovega ledja se razrešijo in koleni trkata drugo ob drugo.

5:7  Kralj glasno zakliče, naj pripeljejo noter rotilce, Kaldejce in vedeževalce. Potem kralj izpregovori in veli modrijanom babilonskim: Kdor koli prečita to pismo in mi oznani njega razlago, bo oblečen v škrlat, dobi zlato verižico na vrat in bode tretji oblastnik v kraljestvu.

5:8  Nato pridejo vsi modrijani kraljevi; a niso mogli čitati pisma, ne oznaniti kralju razlage njegove.

5:9  Tedaj se kralj Belsazar silno prestraši in barva v licu se mu izpremeni, in mogočneži njegovi so bili v strahu.

5:10  Vsled besed kraljevih in mogočnežev njegovih stopi stara kraljica v jedilno dvorano. Kraljica izpregovori in reče: Kralj, žívi vekomaj! Naj te ne plašijo misli tvoje in ne izpremeni se naj jasnost lica tvojega!

5:11  Je mož v kraljestvu tvojem, v katerem je svetih bogov duh; in v dneh očeta tvojega se je pokazalo v njem razsvetljenje in razumnost in modrost enaka modrosti bogov; in kralj Nebukadnezar, oče tvoj, ga je postavil za višjega pismoukov, rotilcev, Kaldejcev in vedeževalcev, tvoj oče, o kralj!

5:12  zato ker je imel tisti Daniel, ki mu je kralj dal ime Beltsazar, odličnega duha in znanje in razumnost, da je razlagal sanje in razjasnjeval zagonetke in razreševal zamotane reči. Pokličejo naj torej Daniela, in on oznani razlago.

5:13  Nato so pripeljali Daniela pred kralja. Kralj izpregovori in reče Danielu: Si li ti Daniel, eden iz ujetnikov Judovih, ki jih je pripeljal z Judovega kralj, oče moj?

5:14  Slišal sem zate, da je duh bogov v tebi ter da so našli pri tebi razsvetljenje in razumnost in izredno modrost.

5:15  In sedaj so bili pripeljani predme modrijani, rotilci, da bi prečitali to pismo in mi oznanili njega razlago; ali ne morejo pomena stvari razložiti.

5:16  O tebi sem pa slišal, da moreš dati razlago in razrešiti zamotane reči. Če torej moreš prečitati to pismo in mi njega razlago oznaniti, boš oblečen v škrlat, zlato verižico dobiš na vrat in tretji oblastnik bodeš v kraljestvu.

5:17  Tedaj odgovori Daniel in reče kralju: Darovi tvoji naj ostanejo tebi in darila svoja daj drugemu; vendar prečitam pismo kralju in mu oznanim razlago.

5:18  Ti, o kralj! Bog Najvišji je dal Nebukadnezarju, očetu tvojemu, kraljestvo in velikost in čast in slavo;

5:19  in zavoljo velikosti, ki mu jo je dal, so trepetala vsa ljudstva, vsi narodi in jeziki in se ga bali. Kogar je hotel, je ubil, in kogar je hotel, je ohranil živega; kogar je hotel, je poveličal, in kogar je hotel, je ponižal.

5:20  Toda ko se je prevzelo srce njegovo in se je zakrknil duh njegov in je postal prezaupen, je bil pahnjen s kraljevskega prestola in njegovo veličastvo mu je bilo vzeto.

5:21  In vržen je bil izmed otrok človeških in srce mu je postalo enako zverinskemu in bivališče je imel z divjimi osli; redili so ga s travo kakor vole in telo njegovo se je močilo z roso nebeško, dokler ni spoznal, da Bog Najvišji vlada v kraljestvu človeškem ter postavi čezenj, kogar hoče.

5:22  In ti, Belsazar, sin njegov, si nisi ponižal srca svojega, čeprav si vedel to vse.

5:23  A ti si se povzdignil zoper Gospoda nebes; in prinesli so predte posode hiše njegove, ti pa in mogočneži tvoji, žene in priležnice tvoje, vi ste pili vino iz njih. In hvalil si bogove iz srebra in zlata, iz brona, železa, lesa in kamena, ki ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo; Boga pa, v čigar roki je dihanje tvoje in pri katerem so vsa pota tvoja, nisi poslavil.

5:24  Tedaj je bil poslan del tiste roke izpred Njega in to pismo narisano.

5:25  In to je pismo, ki je bilo narisano: MENE, MENE, TEKEL UFARSIN.

5:26  To pa je razlaga reči: MENE: seštel je Bog kraljevanje tvoje in mu naredil konec.

5:27  TEKEL: pretehtan si bil na tehtnici in prelehak si se izkazal.

5:28  PERES: razdeljeno je kraljestvo tvoje in dano Medom in Peržanom.

5:29  Tedaj zapove Belsazar, in oblekli so Daniela v škrlat in mu deli zlato verižico okoli grla in razglasili, da bodi tretji oblastnik v kraljestvu.

5:30  Še to noč je bil umorjen Belsazar, kralj Kaldejcev.

5:31  In Darij Medec je dobil kraljestvo, ko je bil blizu dvainšestdeset let star.

Chapter 6

6:1  Vzvidelo se je pa Dariju postaviti nad kraljevino sto in dvajset namestnikov, ki naj bodo po vsej kraljevini,

6:2  in čeznje tri vojvode, katerih eden je bil Daniel: da jim bodo dajali račune tisti namestniki ter da kralj ne bo imel škode.

6:3  Tedaj je ta Daniel nadkriljeval vojvode in namestnike, ker je bil odličen duh v njem; in kralj ga je mislil postaviti nad vse kraljestvo.

6:4  Tedaj so vojvode in namestniki gledali, kako bi našli kaj zoper Daniela, da bi ga tožili zastran kraljestva; ali niso mogli dobiti razloga za tožbo, ne hudega dejanja, zato ker je bil zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem.

6:5  Nato so rekli tisti možje: Ne dobimo razloga za tožbo zoper tega Daniela, razen če najdemo kaj zoper njega, kar zadeva Boga njegovega postavo.

6:6  Potem se ta vojvoda in namestniki pripodé h kralju ter ga ogovore takole: Kralj Darij, žívi vekomaj!

6:7  Vsi vojvode kraljestva, oblastniki in namestniki, svetovalci in deželni glavarji, so se posvetovali in sklenili, naj se postavi kraljev zakon in izda ostra prepoved: kdorkoli bo v tridesetih dneh kaj prosil kateregasibodi boga ali človeka razen tebe, o kralj, bodi vržen v levnjak!

6:8  Sedaj torej, o kralj, izdaj to prepoved in podpiši spis, ki se ne sme izpremeniti po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna.

6:9  Zatorej je kralj Darij podpisal spis in prepoved.

6:10  In ko je Daniel zvedel, da je spis podpisan, je šel v hišo svojo (imel pa je v zgornji sobi svoji odprta okna proti Jeruzalemu) in je trikrat vsak dan padel na kolena in molil in se zahvaljeval pred Bogom svojim, prav kakor je delal poprej.

6:11  Tedaj se pripode ti možje in zalotijo Daniela, da moli in milo prosi pred Bogom svojim.

6:12  Potem pristopijo in govore pred kraljem glede kraljeve prepovedi: Nisi li podpisal prepovedi, da bodi vsak, ki bo v tridesetih dneh prosil kaj katerega boga ali človeka razen tebe, o kralj, vržen v levnjak? Kralj odgovori in reče: Res je to po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna.

6:13  Nato odgovore in reko pred kraljem: Tisti Daniel, ki je izmed ujetnikov iz Judeje, se ne meni zate, o kralj, ne za prepoved, ki si jo podpisal, temuč trikrat na dan opravlja svojo molitev.

6:14  Kralju pa, ko je slišal te besede, ni bilo nikakor pogodu in se je namenil v srcu, da reši Daniela; in do solnčnega zahoda si je prizadeval ga oteti.

6:15  Tedaj se pripode ti možje h kralju in mu reko: Vedi, o kralj, da je pri Medih in Peržanih postava, da se ne sme izpremeniti nobena prepoved, ne naredba, ki jo je kralj postavil.

6:16  Nato kralj zapove, in pripeljejo Daniela ter ga vržejo v levnjak. Kralj izpregovori in reče Danielu: Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, on naj te reši!

6:17  In prineso kamen ter ga polože vrhu jame, in kralj ga zapečati s prstanom svojim in s svojih mogočnežev prstani, da bi se glede Daniela nič ne izpremenilo.

6:18  Nato odide kralj v palačo svojo ter prenoči ob postu, ne dovoli žen pripeljati predse, in spanje ga mine.

6:19  In vstane kralj z jutranjo zarjo, ko se je svitalo, in hitro gre k levnjaku.

6:20  In ko se približa jami, zavpije po Danielu z žalostnim glasom. Kralj izpregovori in reče Danielu: O Daniel, živega Boga služabnik, ali te je mogel Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, rešiti levov?

6:21  Nato reče Daniel kralju: O kralj, žívi vekomaj!

6:22  Moj Bog je poslal angela svojega, in zaprl je žrela levom, da mi niso škodovali, kajti pred njim sem bil spoznan za nedolžnega, in tudi pred teboj, kralj, nisem storil nič žalega.

6:23  Tega se kralj silno oveseli in zapove, naj izvlečejo Daniela iz jame. In potegnejo Daniela iz jame, in nobene poškodbe ni bilo videti na njem, ker je upal v Boga svojega.

6:24  In kralj zapove, in pripeljejo tiste može, ki so ovadili Daniela, in vržejo v levnjak nje, njih otroke in žene; in niso še prileteli do tal v jamo, že so jih levi zgrabili ter jim vse kosti strli.

6:25  Tedaj je kralj Darij pisal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!

6:26  Povelje dajem, da naj po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo moje, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega; zakaj on je živi Bog in ostane večno, in gospostvo njegovo bo trajalo do konca;

6:27  on rešuje in otimlje ter dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji: ta je otel Daniela iz oblasti levov.

6:28  In ta Daniel je imel srečo ob kraljevanju Darija in ob kraljevanju Cira, Perzijca.

Chapter 7

7:1  V prvem letu Belsazarja, kralja v Babilonu, je videl Daniel sanje in prikazni glave svoje na ležišču svojem. Potem je spisal sanje in razložil vsebino stvari.

7:2  Daniel je govoril in rekel: Videl sem v prikazni svoji po noči, in glej, štirje vetrovi neba so se zagnali nad veliko morje.

7:3  In štiri zveri velike, med seboj različne, so prišle iz morja.

7:4  Prva je bila kakor lev in je imela peruti orlove; gledal sem, dokler niso bile nje peruti izpukane, in bila je povzdignjena od zemlje in postavljena na noge kakor človek, in človeško srce ji je bilo dano.

7:5  In glej, druga zver in drugačna, podobna medvedu; in vzdignila se je po eni strani, in tri rebra je imela v gobcu med zobmi. In tako ji je bilo rečeno: Vstani, požri veliko mesa!

7:6  Potem sem gledal, in glej, druga zver, podobna pardu, in imela je na hrbtu štiri peruti kakor ptica; in ta zver je imela štiri glave in dano ji je bilo gospostvo.

7:7  Potem sem videl v prikaznih po noči: in glej, četrta zver, grozovita in strašna in silno močna, in imela je velike zobe železne; žrla je in v kosce drobila in, kar je ostalo, je poteptala z nogami; in bila je različna od vseh zveri, ki so bile pred njo, in je imela deset rogov.

7:8  Ko sem opazoval tiste rogove, glej, vzrastel je med njimi drug rog, prav majhen, pred katerim so bili izdrti prvih rogov trije; in glej, na tem rogu so bile oči kakor človeške oči in usta, govoreča velike reči.

7:9  Gledal sem, dokler so postavili prestole, in Predvečni se je posadil: oblačilo njegovo je bilo belo kakor sneg in lasje glave njegove kakor čista volna, prestol njegov plameni ognja in kolesa pri njem goreč ogenj.

7:10  Reka ognjena je izvirala in tekla izpred njega: tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. Sodba je sedla in knjige so se odprle.

7:11  Gledal sem vedno, kaj bo zaradi glasu prevelikih besed, ki jih je rog govoril; gledal sem, dokler ni bila zver ubita in telo njeno umorjeno in izročeno ognju v sežig.

7:12  In kar se tiče drugih zveri: gospostvo jim je bilo vzeto, ali življenje jim je bilo podaljšano do časa in ure.

7:13  Videl sem v prikaznih po noči, in glej, z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj.

7:14  In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.

7:15  Meni pa, Danielu, je bil duh izbegan v telesu, in prikazni glave moje so me plašile.

7:16  Pristopim k enemu tam stoječih, da ga poprosim resnice glede vsega tega. In povedal mi je in oznanil razlago teh reči:

7:17  Te zveri velike, ki so štiri, so štirje kralji, ki vstanejo iz zemlje.

7:18  Toda svetniki Najvišjega prejmejo kraljestvo in obdrže kraljestvo na vekomaj, da, do vekov večnosti.

7:19  Nato sem želel vedeti resnico glede četrte zveri, ki je bila različna od vseh drugih, silno grozovita, imela zobe železne in kremplje bronaste, ki je žrla, na kosce drobila in ostanek teptala z nogami;

7:20  in glede deseterih rogov na njeni glavi in glede drugega roga, ki je vzrastel in so spričo njega odpadli trije, tistega roga, ki je imel oči in usta, govoreča velike reči, in ki je bil videti debelejši nego tovariši njegovi.

7:21  Videl sem, kako se je tisti rog vojskoval s svetimi in jih premagoval,

7:22  dokler ni prišel Predvečni, in sodba je bila izročena svetim Najvišjega, in prišel je čas, da so sveti v last dobili kraljestvo.

7:23  Tako mi je dejal: Četrta zver bo četrto kraljestvo na zemlji, ki bode različno od vseh kraljestev, in požre vso zemljo ter jo pogazi in razdrobi.

7:24  In zastran tistih desetih rogov: iz tega kraljestva vstane deset kraljev; in drug kralj vstane za njimi in ta bode različen od prejšnjih in poniža tri kralje.

7:25  In govoril bo besede zoper Najvišjega in zatiral svetnike Najvišjega, in namerjal bo premeniti čase in postavo, in dani bodo v roko njegovo čas, dva časa in pol časa.

7:26  Ali sodba bo sedla; in vzeli mu bodo gospostvo, da se uniči in zatre do konca.

7:27  In kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom se bo dala ljudstvu svetnikov Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila ter ga poslušala.

7:28  Dotlej konec stvari. Mene, Daniela, so plašile misli moje silno in jasnost lica mojega se je na meni izpremenila; a stvar sem ohranil v srcu svojem.

Chapter 8

8:1  V tretjem letu kraljevanja kralja Belsazarja sem videl jaz, Daniel, prikazen po tisti, ki se mi je prikazala v začetku.

8:2  In videl sem v prikazni; bilo pa je, ko sem videl, da sem bil v gradu Susanu, ki je v Elamski pokrajini; in videl sem v prikazni, in bil sem pri reki Ulaju.

8:3  In povzdignem oči in vidim: in glej, oven stoji pred reko, ta ima dva roga, in tista rogova sta visoka, in eden je bil višji od drugega, in višji je vzrastel naposled.

8:4  Videl sem, da oven drega proti zahodu in proti severu in proti jugu, in nobena zver ne more stati pred njim, tudi ni nikogar, ki bi otel iz roke njegove; in delal je, kakor ga je bila volja, in je postal velik.

8:5  In ko sem opazoval, glej, kozel pride od zahoda čez vso zemljo, a tal se ni dotaknil; in tisti kozel je imel imeniten rog med očmi.

8:6  In pride k tistemu ovnu z dvema rogoma, ki sem ga videl stoječega pred reko; in se zaleti vanj v togoti moči svoje.

8:7  In videl sem ga, da se prižene prav do ovna in se razkači zoper njega in udari ovna ter zlomi obadva roga njegova; in ni bilo moči v ovnu, da bi stal pred njim. In zvrne ga na tla in ga pogazi, in ni ga bilo, ki bi otel ovna iz roke njegove.

8:8  Kozel pa se je silno poveličal; in ko je postal mogočen, se mu zlomi veliki rog, in štirje imenitni rogovi zrastejo namesto njega proti štirim vetrovom neba.

8:9  In iz enega od njih priraste majhen rog in postane nenavadno velik proti jugu in proti vzhodu in proti deželi dike.

8:10  In povzdigne se proti vojski nebeški in vrže nekaj vojske in zvezd nebeških doli na zemljo ter jih pogazi.

8:11  Celo proti Vojvodi vojske se je povzdignil in mu vzel neprestano daritev in svetišča Njegovega kraj je porušil.

8:12  In vojska mu je bila dana zoper neprestano daritev zavoljo pregrehe; in zvrnil je resnico na tla in delal je po volji svoji in imel srečo.

8:13  In slišal sem svetnika govoriti, in drug svetnik reče tistemu, ki je govoril: Doklej velja ta prikazen o neprestani daritvi in o pregrehi, ki povzroča opustošenje, da se izročita svetišče in vojska v poteptanje?

8:14  In mi reče: Do dva tisoč tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno.

8:15  Zgodi se pa, ko sem jaz, Daniel, videl prikazen, da sem jo želel razumeti; in glej, stoji pred menoj kakor podoba moža.

8:16  In slišim človeški glas izmed ulajskih bregov, ki kliče in veli: Gabriel, razloži temu prikazen, da jo razume!

8:17  In stopi tja, kjer sem stal, in ko pristopi, se ustrašim in padem na obraz. In mi reče: Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca.

8:18  In ko govori z menoj, padem omamljen z obrazom na zemljo; on pa se me dotakne in me postavi, kjer sem stal prej.

8:19  In reče: Glej, jaz ti oznanim, kar se zgodi ob poslednjem času jeze Božje; kajti to meri na določeni čas konca.

8:20  Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, so kralji Medije in Perzije.

8:21  Kosmati kozel pa je kralj grški, in veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je kralj prvi.

8:22  In da se je zlomil in so štirje zrasli namesto njega, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz tega naroda, ali ne z močjo njegovo.

8:23  In ob koncu njih kraljestva, ko dovrše pregrešniki mero, vstane kralj drznega obraza in zvijačen.

8:24  In njegova mogočnost se okrepi, ali ne po lastni moči njegovi; in napravi čudovito pogubo in bo imel srečo in bo delal po svoji volji; in pogubljal bo mogočne in ljudstvo svetih.

8:25  In po prebrisanosti njegovi bo prevara napredovala v njegovi roki; in veličal se bo v srcu svojem in iznenada pogubi mnoge; vzpne se tudi zoper Kneza knezov, ali zatrt bo brez roke človeške.

8:26  In prikazen o večerih in jutrih, o kateri se je govorilo, je resnica; ti pa hrani na skrivnem to prikazen, ker še je mnogo dni dotlej.

8:27  Jaz Daniel pa sem oslabel in sem bil bolan nekoliko dni. Potem sem vstal in opravljal posle kraljeve; in strmel sem nad prikaznijo, in ni ga bilo, ki bi razumel.

Chapter 9

9:1  V prvem letu Darija, sinu Ahasverjevega, iz zaroda Medcev, ki je zakraljeval državi Kaldejcev,

9:2  v prvem letu kraljevanja njegovega sem jaz Daniel obrnil pozornost v pismih na število let, o katerih se je zgodila beseda Gospodova Jeremiju proroku, da se ima dopolniti razvalinam Jeruzalema sedemdeset let.

9:3  In obrnil sem obličje h Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, ob postu, raševniku in pepelu.

9:4  In molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, in sem pripoznaval grehe ter dejal: Ah, Gospod! veliki in strašni Bog mogočni, ki hrani zavezo in milost tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo zapovedi njegove!

9:5  Grešili smo in popačeno ravnali in brezbožno delali, in uprli smo se, ker smo odstopili od zapovedi in pravic tvojih.

9:6  In nismo poslušali služabnikov tvojih, prorokov, ki so v tvojem imenu govorili kraljem našim, knezom in očetom našim in vsemu ljudstvu dežele.

9:7  Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa osramotitev obraza, kakor je danes: možem Judovim in prebivalcem jeruzalemskim in vsem Izraelcem, ki so blizu in ki so daleč po vseh deželah, kamor si jih razkropil zavoljo nezvestobe, ki so jo zakrivili zoper tebe.

9:8  O Gospod, nam gre osramotitev obraza, našim kraljem, našim knezom in očetom, ker smo grešili zoper tebe.

9:9  Pri Gospodu, našem Bogu, je obilo usmiljenje in odpuščenje; kajti uprli smo se mu

9:10  in nismo poslušali glasu Gospoda, Boga svojega, da bi hodili po postavah njegovih, ki nam jih je del pred oči po hlapcih svojih, prorokih.

9:11  Ampak ves Izrael je prestopil postavo tvojo in se odvrnil, da ni poslušal tvojega glasu. Zato se je razlilo na nas prokletstvo in prisega, ki je zapisana v zakonu Mojzesa, hlapca Božjega, ker smo grešili zoper njega.

9:12  In izpolnil je besede svoje, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili, s tem, da je spravil nad nas veliko nesrečo, da se ni zgodilo pod vsem nebom kaj takega, kakor se je zgodilo v Jeruzalemu.

9:13  Prav tako, kakor je pisano v zakonu Mojzesovem, je prišla vsa ta nesreča nad nas; vendar nismo ponižno prosili obličja Gospoda, Boga svojega, da bi se bili odvrnili od krivic svojih in prejeli razumnost v resnici tvoji.

9:14  Zato je Gospod čuval nad nesrečo in jo pripeljal nad nas. Kajti pravičen je Gospod, Bog naš, v vseh delih svojih, ki jih dela, mi pa nismo poslušali glasu njegovega.

9:15  In sedaj, o Gospod, Bog naš, ki si peljal ljudstvo svoje iz dežele Egiptovske z mogočno roko in si storil sebi ime, kakor je današnji dan: grešili smo, brezbožno smo ravnali.

9:16  O Gospod, po vsej svoji pravičnosti odvrni, prosim, jezo svojo in srd svoj od mesta Jeruzalema, gore svetosti svoje! zakaj zaradi grehov naših in krivic naših očetov je prišel Jeruzalem in ljudstvo tvoje v zasrambo vsem, ki so okoli nas.

9:17  In sedaj poslušaj, o Bog naš, molitev hlapca svojega in ponižne prošnje njegove in razjasni obličje svoje nad svojim svetiščem, ki je opustošeno, zavoljo Gospoda!

9:18  Nagni uho, o Bog moj, in čuj, odpri oko in poglej pustote naše in mesto, ki se zove po imenu tvojem. Kajti ne na podlagi pravičnosti svoje padamo na tla in milo prosimo pred tvojim obličjem, ampak na podlagi preobilega usmiljenja tvojega.

9:19  O Gospod, čuj, Gospod, odpusti, Gospod, poslušaj in delaj! ne odlašaj, zaradi sebe, o Bog moj! ker mesto in ljudstvo tvoje se zoveta po tvojem imenu.

9:20  Ko sem še govoril in molil in pripoznaval greh svoj in greh ljudstva svojega Izraela in ponižno prosil pred obličjem Gospoda, svojega Boga, za sveto goro svojega Boga;

9:21  ko sem še govoril v molitvi, prileti hitro mož Gabriel, ki sem ga bil videl v prikazni v začetku, in se me dotakne v času večerne daritve.

9:22  In poučil me je ter je z menoj govoril in dejal: Daniel, zdaj sem prišel, da ti razsvetlim razum.

9:23  V začetku prošenj tvojih je izšla beseda, in prišel sem, da ti jo oznanim, ker si drag in ljubljen. Zato pazi na besedo in umej prikazen:

9:24  Sedemdeset tednov je odločenih nad ljudstvom tvojim in nad svetim mestom tvojim, da preneha odpad in se naredi konec grehom ter da se stori poravnava za krivico in se privede večna pravičnost in se zapečati prikazen in proroštvo in da se pomazili Najsvetejše.

9:25  Vedi torej in razumej: Odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem, do Maziljenca, Vojvode, bode sedem tednov, in dvainšestdeset tednov. Mesto se obnovi in pozida z ulicami in z obzidjem, in to v časih stiske.

9:26  In po tistih dvainšestdesetih tednih bo Maziljenec iztrebljen in nič mu ne ostane. In ljudstvo vojvode, kateri pride, razdene mesto in svetišče; in konec tega bode v povodnji, in prav do konca bode vojska, določene pustote.

9:27  In trdno zavezo sklene z mnogimi za en teden in sredi tedna stori, da neha klalna in jedilna daritev. In na perutih gnusob pride pustošnik; in do pokončanja, trdno določenega, se izlije jeza nad pustošnika.

Chapter 10

10:1  V tretjem letu Cira, kralja v Perziji, je bila beseda razodeta Danielu, čigar ime je bilo Beltsazar; in beseda je resnica in govori o veliki stiski. In umel je besedo in je dobil razumnost o prikazni.

10:2  V tistih tednih sem jaz Daniel žaloval tri cele tedne.

10:3  Dobrih jedi nisem užival, tudi meso in vino ni prišlo v usta moja, tudi se nisem nič mazilil, dokler se niso dopolnili trije celi tedni.

10:4  In štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil na bregu velike reke, ki je Hidekel.

10:5  In povzdignem oči in vidim, glej, moža oblečenega v platno, čigar ledje je bilo opasano s čistim zlatom iz Ufaza,

10:6  in telo njegovo je bilo kakor hrizolit in obraz se mu je svetil kakor blisk, in oči njegove kakor plamenice goreče, roke pa in noge njegove kakor lice svetlega brona, in glas besed njegovih kakor glas množice.

10:7  In jaz, Daniel, sem videl to prikazen sam, možje pa, ki so bili z menoj, je niso videli, toda prevzel jih je velik strah, da so zbežali ter se skrili.

10:8  In ostal sem sam in videl to veliko prikazen; in moči ni ostalo v meni in barva v licu se mi je izpremenila, da je bilo spačeno, in nič moči nisem imel.

10:9  Vendar sem slišal besed njegovih glas, in ko zaslišim glas njegovih besed, padem omamljen na obraz, z obrazom na tla.

10:10  In glej, roka se me dotakne in mi pomore na omahujoča kolena moja in roke moje.

10:11  In mi reče: Daniel, mož dragi in ljubljeni! umej besede, ki ti jih govorim, in stoj na svojem mestu; kajti k tebi sem poslan sedaj. In ko mi je izgovoril to besedo, vstanem, tresoč se.

10:12  Tedaj mi veli: Ne boj se, Daniel! zakaj od prvega dne, ko si namenil srce svoje, da dobiš razumnost in da se ponižaš pred Bogom svojim, so bile uslišane besede tvoje; in jaz sem prišel zaradi besed tvojih.

10:13  Ali stal mi je nasproti knez kraljestva perzijskega edenindvajset dni, in glej, Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč, in zmagal sem tam pri kraljih perzijskih.

10:14  In prišel sem, da ti dodelim uma za to, kar se bo godilo ljudstvu tvojemu poslednje dni; kajti prikazen velja še za mnoge dni.

10:15  In ko mi je govoril s temi besedami, sem pobesil lice k zemlji in sem onemel.

10:16  In glej, nekdo, podoben sinom človeškim, se dotakne ustnic mojih; tedaj odprem usta in govorim in rečem tistemu, ki je stal pred menoj: Gospod moj, zavoljo te prikazni so me prevzele bolečine in nič moči mi ni ostalo.

10:17  Kajti kako more tega mojega gospoda hlapec govoriti s tem mojim gospodom? In odsedaj ni nič več moči v meni in sape mi ni ostalo.

10:18  Tedaj se me zopet dotakne nekdo, ki je bil videti kakor človek, in me pokrepča.

10:19  In veli: Ne boj se, mož dragi in ljubljeni! mir tebi, bodi močan, bodi, pravim, močan! In ko mi je govoril, sem bil pokrepčan in sem dejal: Govóri, gospod moj, kajti pokrepčal si me.

10:20  Tedaj mi reče: Veš li, zakaj sem prišel k tebi? In sedaj se vrnem, da se bom bojeval s knezom Perzije; a brž ko izidem, pride knez grškega kraljestva.

10:21  Vendar ti hočem povedati, kaj je zapisano v knjigi resnice. In ni nikogar, ki bi mi bil na strani zoper one razen Mihaela, kneza vašega.

Chapter 11

11:1  In tudi jaz sem v prvem letu Darija Meda stal pri njem kot pomočnik in zaščitnik.

11:2  In sedaj ti oznanim resnico: Glej, še trije kralji vstanejo v Perziji; in četrti pridobi večje bogastvo nego vsi, in ko postane mogočen po bogastvu svojem, nadraži vse proti grškemu kraljestvu.

11:3  In vstane mogočen kralj, ki bo gospodoval z veliko močjo in delal, kar mu bode pogodi.

11:4  In kakor vstane hitro, se razdrobi kraljestvo njegovo in se razdeli na štiri vetrove neba. A ne bode za potomce njegove in ne ostane v taki moči, s kakršno je on gospodoval; kajti kraljestvo njegovo bo raztrgano in da dobé drugi, mimo teh.

11:5  In kralj na jugu postane mogočen, in sicer eden iz knezov njegovih, in bode mogočnejši nego on in bo gospodoval: gospostvo njegovo bode veliko gospostvo.

11:6  In ko mine nekoliko let, se bosta zvezala; in hči kralja na jugu pride k severnemu kralju, da napravi poravnavo. A ne ohrani moči rame svoje, tudi on se ne vzdrži, ne rama njegova; in bo izdana v smrt, ona in kateri so jo pripeljali in njen roditelj, ki jo je podpiral v tistih časih.

11:7  Vstane pa na mestu njegovem odrastek iz njene korenine, ki pride zoper vojsko in vdere v trdnjavo kralja na severu, in bo svojevoljno ravnal zoper nje in zmagal,

11:8  in odpelje tudi njih bogove z ulitimi njih podobami in ž njih dragimi posodami iz srebra in zlata v ujetništvo v Egipt; in bo vztrajal dosti let pred kraljem na severu.

11:9  Ta pride sicer v državo kralja na jugu, a vrne se zopet v deželo svojo.

11:10  Toda sinovi njegovi bodo pripravljali vojno in zbero množico velikih vojsk, in eden pridere in poplavi vse kakor povodenj; in vrne se, in bodo se bojevali tja do trdnjave njegove.

11:11  In južni kralj se razkači in pride in se bo bojeval ž njim, kraljem na severu; in ta postavi v boj veliko množico, ali množica bo dana v roke južnemu kralju.

11:12  In ko bo množica odpravljena, mu vzraste pogum; in jih podere na tisoče, a močan ne ostane.

11:13  In severni kralj pride zopet in postavi v boj množico večjo, nego je bila prejšnja; in ko minejo časi let, pridere na čelu vojske velike in obilo preskrbljene.

11:14  In v tistih časih jih mnogo vstane zoper kralja na jugu; in siloviti sinovi tvojega ljudstva se vzdignejo, da izpolnijo prikazen, toda padejo.

11:15  In pride severni kralj in nanosi nasip in se polasti utrjenega mesta; in vojne moči z juga se ne vzdrže, tudi izbrano moštvo njegovo ne bo imelo moči, da se vzdrži.

11:16  In tisti, ki je prišel zoper njega, bo delal, kar mu bode pogodi, in nihče se ne bo mogel vzdržati vpričo njega; in nastani se v deželi dike, in pokončevanje bode v roki njegovi.

11:17  In obličje nameri v to, da pride z močjo vsega kraljestva svojega in stori ž njim poravnavo; in dá mu hčer žená, da jo pogubi; a ona se ne vzdrži in nič mu ne bo koristila.

11:18  In obrne obličje proti otokom in se polasti mnogih; toda vojskovodja stori konec njegovemu zasramovanju, gotovo mu povrne zasramovanje njegovo.

11:19  In obrne obličje proti trdnjavam dežele svoje, a izpoddrsne se mu in pade, in ne bo ga več najti.

11:20  In na mestu njegovem vstane eden, ki bo velel izterjevalcu davkov, naj prehodi kras kraljestva; a v malo dneh bo strt, in sicer ne po jezi, ne po vojski.

11:21  In na njegovem mestu vstane zaničevanec, ki mu ne namenijo kraljevske časti; pride pa iznenada in se polasti kraljestva s prilizovanjem.

11:22  In vojne moči, ki vse preplavljajo, bodo pred njim poplavljene in strte in celo knez njegove zaveze.

11:23  Kajti odkar se je zavezal ž njim, bo ravnal prekanljivo, in pojde gori in si pridobi moč z neznatnim ljudstvom.

11:24  V času miru pridere v najbolj rodovitne kraje dežele, in delal bo, česar niso delali očetje njegovi, ne njegovih očetov očetje; rop in plen in blago jim razmeče in snoval bo naklepe svoje zoper trdnjave, nekoliko časa.

11:25  In obudi moč svojo in pogum svoj zoper južnega kralja z veliko vojsko. In kralj na jugu se bo pripravljal na boj z veliko in jako močno vojsko; toda ne vzdrži se, ker bodo kovali naklepe zoper njega;

11:26  in kateri jedo z mize njegove jed, ga uničijo, in vojska njegova se razkropi; in prebodeni padejo mnogi.

11:27  In tista dva kralja bosta imela hudobno nakano v srcu in pri isti mizi bosta govorila laž; ali ne posreči se, kajti konec pride šele ob določenem času.

11:28  In vrne se severni kralj v deželo svojo z obilnim blagom, in srce njegovo bode zoper sveto zavezo, in delal bo po svoji volji in se vrnil v deželo svojo.

11:29  Ob določenem času se vrne in pride na jug, toda ne bode poslednje, kakor je bilo v začetku.

11:30  Kajti ladje s Kitima pridejo zoper njega, zato obupa in se vrne, in raztogoti se zoper sveto zavezo in bo delal po svoji volji; povrne se in bo pazil na tiste, ki opuščajo sveto zavezo.

11:31  In vojne trume mu bodo stale na strani, in oskrunijo svetišče, trdnjavo, in odpravijo neprestano daritev in postavijo gnusobo, ki povzroča opustošenje.

11:32  In s prilizovanjem zapelje v odpad tiste, ki krivično ravnajo zoper zavezo; ljudstvo pa, ki pozna Boga svojega, se izkaže močno in bo po junaško delalo.

11:33  In razumni med ljudstvom bodo poučevali mnoge, toda padali bodo pod mečem in v ognju, v ujetništvu in po plenjenju dosti dni.

11:34  Ko pa bodo padali, jim pride v olajšanje majhna pomoč; in veliko se jih jim pridruži po hinavsko.

11:35  In izmed razumnih bodo nekateri popadali, da se prečistijo, pretrebijo in ubelijo do časa konca; kajti trajalo bo prav do določenega časa.

11:36  In kralj bo delal, kar mu bode pogodi, in se bo povzdigoval in poveličeval nad vsakega boga ter bo govoril čudovito zoper Boga bogov; in srečo bo imel, dokler ne bode konec togoti; kajti kar je trdno določeno, se mora dovršiti.

11:37  Tudi ne bo čislal boga očetov svojih, tudi se ne oziral po hrepenenju žen, ne po kateremsibodi bogu, temuč sam se bo poveličeval nad vse.

11:38  Namesto tega bo častil boga trdnjav, boga, ki ga niso poznali očetje njegovi, bo častil z zlatom, srebrom, žlahtnim kamenjem in z dragotinami.

11:39  In ravnal bo z utrjenimi gradovi kakor s tujim bogom: kdorkoli ga pripozna, mu pomnoži čast in mu podeli gospostvo nad mnogimi in zemljo razdeli v plačilo.

11:40  A ob času konca udari nanj kralj z juga; in severni kralj prihrumi nanj z vozmi in s konjiki in z mnogimi ladjami, in pridere v dežele in poplavi vse kakor povodenj.

11:41  In pridere v deželo dike, in mnoge dežele bodo ugonobljene; ali ti bodo oteti iz roke njegove: Edom, Moab in prvaki sinov Amonovih.

11:42  In iztegne roko po deželah, tudi dežela Egiptovska ne ubeži;

11:43  in dobi v oblast svojo zaklade zlata in srebra in vse dragotine egiptovske; in Lubimi in Etiopci bodo v spremstvu njegovem.

11:44  Toda govorica z jutrovega in s severa ga preplaši, in pojde z velikim srdom, da jih veliko uniči in pomori.

11:45  In postavi šatore svoje palače med morjem in goro svete dike. In dospe do svojega konca, in nihče mu ne pomore.

Chapter 12

12:1  In tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove ljudstva tvojega; in bode čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa. A v tistem času bo oteto ljudstvo tvoje, vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi.

12:2  In mnogi iz teh, ki spe v prahu zemlje, se bodo prebudili: ti za večno življenje, oni pa za sramoto, za večno gnusobo.

12:3  In razumni se bodo svetili kakor svetlost nebesnega obloka in tisti, ki mnoge vodijo v pravičnost, kakor zvezde vselej in vekomaj.

12:4  Ti pa, Daniel, hrani na skrivnem te besede in zapečati knjigo do časa konca. Mnogi bodo to preiskovali in spoznanje se pomnoži.

12:5  Tedaj pogledam jaz Daniel in glej: druga dva stojita tu, eden na tem bregu, drugi na onem bregu reke.

12:6  In eden reče možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodo reke: Kdaj bo konec teh čudovitih reči?

12:7  In slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke, ko je povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri njem, ki živi vekomaj: Čas, dva časa in pol časa; in ko dokončajo drobljenje moči svetega ljudstva, se vse te reči dopolnijo.

12:8  In jaz sem slišal, a nisem razumel; in rečem: Gospod moj, kaj bode posledek teh reči?

12:9  In veli: Pojdi, Daniel, kajti besede bodo na skrivnem hranjene in zapečatene do časa konca.

12:10  Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, a brezbožni bodo brezbožno delali; nobeden brezbožni pa ne bo umel, ali razumni bodo umeli.

12:11  In od časa, ko bo odpravljena neprestana daritev in se postavi gnusoba, ki povzroča opustošenje, bode tisoč dvesto in devetdeset dni.

12:12  Blagor mu, kdor bo čakal in dosegel tisoč tristo petintrideset dni.

12:13  Ti pa pojdi, dokler ne pride konec! Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj ob koncu dni.