SloStritar - Hebrews

Chapter 1

1:1  Potem ko je Bog nekdaj mnogokratno in mnogolično očetom govoril v prerokih, govoril nam je o teh zadnjih dnevih v sinu,

1:2  Katerega je postavil za dediča vseh stvari, po katerem je tudi svetove naredil,

1:3  Kateri, odsvit slave in značaj bitja njegovega, in vse noseč z besedo moči svoje, po sebi storivši očiščenje grehov naših, sédel je na desnico veličastva v višavah,

1:4  In je tolikanj boljši postal od angelov, kolikor odličneje ime je dobil mimo njih.

1:5  Kajti kateremu je rekel izmed angelov: "Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil?" In zopet: "Jaz mu bodem za očeta, in on mi bode za sina?"

1:6  In ko bode zopet prvorojenca vpeljal v svet, pravi: "In molijo ga naj vsi angeli Božji."

1:7  In angelom pravi: "On, ki dela angele svoje za vetrove in služabnike svoje za ognja plamen."

1:8  In sinu: "Prestol tvoj, o Bog, na veka vek. Pravičnosti žezlo je kraljestva tvojega žezlo.

1:9  Ljubil si pravico in sovražil nepostavnost. Zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj, z radosti oljem pred tovariši tvojimi."

1:10  In: "Ti si s konca, Gospod, ustanovil zemljo, in rok tvojih dela so nebesa;

1:11  Njih bode konec, ti pa ostaneš; in vsa se bodo postarala kakor obleka,

1:12  In kakor plašč jih bodeš zvil, in izpremenila se bodo; ti pa si isti, in let tvojih ne bode konec."

1:13  Kateremu pa izmed angelov je rekel kdaj: "Sédi na desno meni, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim?"

1:14  Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani za nje, ki imajo podedovati zveličanje?

Chapter 2

2:1  Zato nam je treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da nam ne uide.

2:2  Če je namreč beseda po angelih govorjena postala gotova, in je vsak prestopek in neposluh dobil zasluženo plačilo,

2:3  Kako uidemo mi, v nemar pustivši toliko blaginjo, katero je s konca oznanil Gospod, a oni, ki so jo čuli, potrdili so jo do nas;

2:4  Zraven pa je Bog pričal sè znamenji in čudeži, in mnogoterimi močmi, in svetega Duha podeljevanjih, po volji svoji.

2:5  Kajti ni angelom podložil sveta prihodnjega, o katerem govorimo;

2:6  Pričal pa je nekdo nekjé, govoreč: "Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?

2:7  Za malo časa si ga ponižal pod angele: sè slavo in častjo si ga venčal, in postavil si ga nad dela rok svojih;

2:8  Vse si podložil pod noge njegove." Kajti podloživši mu vse, ni pustil ničesar ne podloženega mu; sedaj pa ne vidimo še, da bi mu bilo vse podloženo.

2:9  Njega pa, ki je za malo časa ponižan pod angele, gledamo Jezusa, po trpljenji smrtnem, sè slavo in častjo venčanega, da po milosti Božji okusi smrt za vse.

2:10  Kajti spodobilo se mu je, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov v slavo peljal, početnika njih zveličanja popolniti s trpljenjem.

2:11  Kajti posvečujoči in posvečeni so iz enega vsi; za to se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč:

2:12  Oznanjal bodem ime tvoje bratom svojim, sredi občine bodem ti prepeval."

2:13  In zopet: "Jaz mu bodem zaupal." in zopet: "Glej, jaz in otročiči, katere mi je Bog dal."

2:14  Ker so torej otročiči udeležili se mesa in krvi, je tudi enako udeležil se njih, da bi sè smrtjo uničil njega, ki je imel smrti moč, to je: hudiča,

2:15  In rešil tiste, kateri so v strahu smrti v vsem življenji bili v sužnjosti sponah.

2:16  Saj se pač ne poteza za angele, nego za seme Abramovo se poteza.

2:17  Zato se je moral v vsem enacega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest višji duhovnik pred Bogom, da poravná ljudstva grehe.

2:18  Kajti v kolikor je sam trpel in izkušen bil, more pomagati izkušanim.

Chapter 3

3:1  Zatorej, bratje sveti, poklica nebeškega deležni, ozirajte se v poslanca in višjega duhovnika spoznanja našega, Kristusa Jezusa;

3:2  Kateri je zvest njemu, ki ga je naredil, kakor tudi Mojzes v vsej hiši njegovi.

3:3  Večje slave namreč je bil ta za vrednega spoznan mimo Mojzesa, potem kakor ima večjo čast od hiše on, ki jo je napravil;

3:4  Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse naredil, je Bog.

3:5  In Mojzes je bil zvest v vsej hiši njegovi, kakor služabnik v pričanje tistega, kar se je imelo oznanjati;

3:6  Kristus pa, kakor sin čez hišo svojo; katerega hiša smo mi, ako zaupanje in slavo upanja ohranimo trdno do konca.

3:7  Zatorej (kakor govori Duh sveti: "Danes, ko začujete glas njegov,

3:8  Ne odrevenite src svojih, kakor o razdražbi, o dnevi izkušnjave v puščavi,

3:9  Kjer so me izkušali očetje vaši, presojali me in videli dela moja štirideset let;

3:10  Zato sem se razsrdil nad onim rodom in rekel: "Vedno tavajo v srci, oni pa niso spoznali potov mojih;

3:11  Tako da sem prisegel v jezi svoji: Ne vnidejo v pokoj moj.")

3:12  Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, da odpade od Boga živega;

3:13  Nego opominjajte se vsak dan, dokler se še kliče "danes", da se ne odreveni kdo izmed vas v zmoti greha;

3:14  Kajti deležni smo postali Kristusa, ako le začetek zaupanja trdno ohranimo do konca;

3:15  V tem, ko pravi: "Danes, ko začujete glas njegov, ne odrevenite src svojih, kakor o razdražbi."

3:16  Kajti nekateri so slišali in razdražili se, a ne vsi, kateri so bili izšli iz Egipta po Mojzesu.

3:17  Nad katerimi pa se je srdil štirideset let? Ne nad njimi, ki so bili grešili, katerim so udje pali v puščavi?

3:18  Katerim pa je prisegel, da ne vnidejo v pokoj njegov, če ne njim, kateri so bili nepokorni?

3:19  In vidimo, da niso mogli vniti zaradi nevere.

Chapter 4

4:1  Bojmo se torej, da se, ko je še ostala obljuba vniti v pokoj njegov, ne vidi, da je kdo izmed vas zaostal.

4:2  Kajti obljubo smo prejeli, kakor tudi oni; ali onim ni pomagala slišana beseda, ker ni bila pridružena veri njim, ki so slišali.

4:3  Kajti v pokoj vnidemo kateri smo verovali, kakor je rekel: "Da sem prisegel v jezi svoji: Ne vnidejo v pokoj moj," dasì so dela zvršena bila od ustanove svetá.

4:4  Kajti rekel je nekje o sedmem dnevi tako: "In počival je Bog sedmi dan od vseh dél svojih."

4:5  In v tem zopet: "Ne vnidejo v pokoj moj."

4:6  Ker je torej še pričakovati, da vnidejo nekateri vanj, in oni, kateri so prej obljubo prejeli, niso prišli noter zaradi nepokorščine,

4:7  Stavi zopet, neki dan: "Danes" v Davidu govoreč, čez toliko časa, kakor jo rečeno: "Danes, ko začujete glas njegov, ne odrevenite src svojih."

4:8  Kajti ako bi jih bil Jezus upokojil, ne bi potem govoril o drugem dnevi;

4:9  Torej čaka sobotni počitek ljudstva Božjega.

4:10  Kajti on, ki je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih dél, kakor od lastnih Bog.

4:11  Glejmo torej, da vnidemo v ón pokoj, da ne pade kdo v enakem zgledu nepokorščine.

4:12  Živa je namreč beseda Božja, in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč in pridere noter do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srčnih;

4:13  In stvari ni skrite pred njim; vse pa je golo in razodeto očem njega, s katerim imamo opravek.

4:14  Ker imamo torej višjega duhovnika velikega, ki je prehodil nebesa, Jezusa sina Božjega, držímo se spoznanja.

4:15  Kajti nimamo višjega duhovnika, kateri bi ne mogel z nami trpeti slabosti naših, nego izkušanega v vsem enako razen greha.

4:16  Bližajmo se torej zaupno prestolu milosti, da zadobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.

Chapter 5

5:1  Kajti vsak višji duhovnik, kateri se jemlje izmed ljudî, postavlja se za ljudî, kar se tiče Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe;

5:2  Kateri more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker tudi njega se drži slabost;

5:3  In zaradi té mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase darovati za grehe.

5:4  In zase ne jemlje nihče časti, nego kogar Bog pokliče, kakor tudi Aron.

5:5  Tako tudi Kristus ni sebe poslavil, da je postal višji duhovnik, nego on, ki mu je govoril: "Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil."

5:6  Kakor tudi drugjé pravi: "Ti, si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem."

5:7  On je o dnevih mesa svojega prošnje in molitve z vpitjem silnim in solzami prinašal do njega, ki ga je mogel oteti smrti, in je uslišan in rešen bil iz groze,

5:8  In je, dasì sin, učil se po trpljenji pokorščine;

5:9  In popolnjen je postal njim vsem, ki so mu poslušni, večnega zveličanja začetnik;

5:10  Katerega je Bog imenoval višjega duhovnika po redu Melhizedekovem.

5:11  O tem nam je mnogo govoriti in kar je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu.

5:12  Kajti ko bi morali učitelji biti s časom, vas je zopet treba učiti, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni, in ne trde hrane.

5:13  Kajti vsak, kdor mleka dobiva, nevešč je besede pravice; kajti dete je;

5:14  Popolnih pa je trda hrana, njih, ki imajo po izkušnji počutke vajene za razločitev dobrega in hudega.

Chapter 6

6:1  Zato pustivši začetno besedo Kristusovo obrnimo se k popolnosti, da ne polagamo zopet podstave kesanja od mrtvih dél in vere v Boga,

6:2  Učnih krstov in pokladanj rók in vstajanja mrtvih in večne sodbe.

6:3  In to bodemo storili, ako le Bog privoli.

6:4  Kajti nemogoče je one, kateri so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in deležni postali Duha svetega,

6:5  In okusili lepo besedo Božjo, in prihodnjega življenja moči,

6:6  In so odpadli, zopet ponoviti v kesanje, ker zase zopet križajo sina Božjega in zasramujejo.

6:7  Kajti zemlja, katera je pila dež, ki često nanjo pada, in rodeva koristno zélišče njim, za katere se tudi obdeljuje, dobiva blagoslov od Boga.

6:8  Ako pa rodeva trnje in osat, malopridna je in prokletju blizu, katere konec je sežganje.

6:9  Prepričani pa smo za vas, ljubljeni, boljšega in k zveličanju vodéčega, če tudi tako govorimo.

6:10  Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil dela vašega, in truda ljubezni, katero ste izkazali v imé njegovo, ker ste stregli svetim in še strežete.

6:11  Želimo pa, da naj vsak izmed vas kaže isto gorečnost v izpolnitev upanja noter do konca,

6:12  Da ne postanete leni, nego posnemalci njih, ki z vero in stanovitnostjo zadobivajo obljube.

6:13  Kajti ko je bil Bog Abrahamu obljubil, prisegel je, ker ni imel pri kom večjem priseči, pri sebi samem, govoreč:

6:14  "Resnično, blagosloveč te bodem blagoslovil in množeč te bodem množil."

6:15  In tako je po stanovitnosti zadobil obljubo.

6:16  Ljudje namreč prisezajo pri večjem, in vse oporeke konec jim je v potrjenje prisega;

6:17  Zato je Bog, hoteč tolikanj bolj dedičem obljube pokazati neizpremenljivost sklepa svojega, posredoval s prisego,

6:18  Da bi po dveh nespremenljivih rečéh, v katerih ni mogoče, da bi bil Bog lagal, imeli krepko tolažilo kateri pribegamo poprijet se ponujanega tipanja,

6:19  Katero imamo kakor gotovo in trdno sidro duše, in katero prodira do znotraj pregrinjala,

6:20  Kamor je predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem višji duhovnik na vekomaj.

Chapter 7

7:1  Kajti ta Melhizedek, kralj Salemski, duhovnik Boga najvišjega, kateri je bil naproti prišel Abrahamu vračajočemu se z boja kraljev, in blagoslovil ga,

7:2  Kateremu je tudi Abraham desetino podelil od vsega, (najprej tolmačen kralj pravice, potem pa tudi kralj Salemski, to je kralj mirú),

7:3  Brez očeta, brez matere, brez rodopisa, ne imajoč ne začetka življenja ne konca, nego prispodobljen sinu Božjemu ostane duhovnik za vedno.

7:4  Vidite pa, kolik je tá, kateremu je tudi desetíno dal od prvotnega plena Abraham očák.

7:5  In oni izmed sinov Levijevih, kateri prejemajo duhovništvo, imajo povelje odesetiniti ljudstvo po postavi; to je, brate svoje, dasì so izšli iz Abrahamovega ledja;

7:6  On pa, ki ne izhaja iz njih rodú, odesetinil je Abrahama, in blagoslovil je njega, ki je imel obljube;

7:7  A brez vsakega ugovora močnejše blagoslavlja slabše.

7:8  In tukaj jemljejo umrjoči ljudje desetine, tam pa on, za katerega se priča, da živi.

7:9  In, tako rekoč, po Abrahamu je bil tudi Levi, ki desetine prejema, odesetinjen;

7:10  Kajti še je bil v očetovih ledjah, ko mu je naproti prišel Melhizedek.

7:11  Če je bilo torej popolnjenje po Levijevem duhovništvu (ljudstvo namreč je na njegovi podlogi postavo prejelo), kaj še treba, da, "po redu Melhizedekovem" vstane drug duhovnik in se ne imenuje po redu Aronovem?

7:12  Kajti če se premení duhovništvo, treba da nastane tudi postave premena.

7:13  Za katerega se namreč to pravi, družnik je druzega rodú, iz katerega ni nobeden opravka imel z oltarjem.

7:14  Kajti znano je, da je iz Jude rodil se Gospod naš, za kateri rod ni Mojzes ničesar govoril o duhovništvu.

7:15  In še bolj znano je, če vstane po podobi Melhizedekovi drug duhovnik,

7:16  Kateri ni postal po postavi mesne zapovedi, nego po moči neminljivega življenja:

7:17  Priča namreč: "Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem.

7:18  Zgodí se namreč prejšnje zapovedi odprava, ker je bila nejaka in nekoristna;

7:19  Kajti ničesar ni popolnila postava, vpeljava pa boljšega upanja, po katerem se bližamo Bogu.

7:20  In v kolikor ne brez prisege,

7:21  (Oni namreč so duhovniki postali brez prisege; ta pa s prisego po njem, ki mu govori: "Prisegel je Gospod in ne bode se kesal, ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem"),

7:22  Tolikanj boljše zaveze porok je postal Jezus.

7:23  In onih je več postalo duhovnikov, ker jim je smrt branila ostati;

7:24  Ta pa, ker ostane na vek, ima duhovništvo nepremenljivo;

7:25  Zato more tudi popolnem rešiti nje, kateri se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se potegne zanje.

7:26  Kajti tak višji duhovnik se nam je spodobil, svet, nedolžen, neoskrunjen, izločen od grešnikov in vzvišen nad nebesa,

7:27  Kateremu ni vsak dan potreba, kakor višjim duhovnikom, darí darovati najprej za svoje, potem za ljudstva grehe. Kajti to je storil enkrat za vselej, ko je sebe daroval.

7:28  Postava namreč stavi ljudî za višje duhovnike, imajoče slabost; beseda prisege pa poleg postave sina popolnjenega vekomaj.

Chapter 8

8:1  Poglavitno pa pri tem, kar pravimo: višjega duhovnika imamo takega, kateri sedí na desnici prestola veličastva v nebesih;

8:2  Oskrbnik svetišča in šatora pravega, katerega je postavil Gospod in ne človek.

8:3  Kajti vsak višji duhovnik se postavlja, da prinaša darí in žrtve, zato je potreba, da ima tudi tá kaj, kar bi prinašal.

8:4  Ako bi namreč bil na zemlji, še duhovnik bi ne bil, ker so duhovniki, da dari darujejo po postavi,

8:5  Kateri služijo po podobi in senci stvarî nebeških, kakor je Mojzes ukaz prejel, ko je napravljal šator: "Glej", pravi namreč, "da narediš vse po zgledu pokazanem ti na gori..

8:6  Sedaj pa je dobil odličnejšo službo, za kolikor je tudi boljše zaveze srednik, katera je ustanovljena na boljših obljubah.

8:7  Ako bi bila namreč ona prva bila brez pogreška, ne bi se iskalo drugi mesto.

8:8  Kajti grajajoč jim pravi: "Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in s hišo Izraelovo in s hišo Judovo sklenem novo zavezo;

8:9  Ne po zavezi, katero sem storil z njih očeti, tisti dan, ko sem zgrabil njih roko, da bi jih izpeljal iz zemlje Egiptovske; ker oni niso ostali v zavezi moji, in jaz sem jih v nemar pustil, govori Gospod;

8:10  Ker to je zaveza, katero bodem sklenil s hišo Izraelovo, po tistih dnevih, govori Gospod: Postave svoje dam v njih misli, in v srca njih jih zapišem; in bodem jim za Boga, in oni mi bodejo za ljudstvo.

8:11  In ne učé naj vsak svojega bližnjega, in vsak svojega brata, rekoč: Spoznavaj Gospoda; ker poznali me bodo vsi, od njih malega do njih velikega;

8:12  Ker milosten bodem njih krivicam, in njih grehov in pregreškov njih ne bodem se več spominjal."

8:13  Ker pravi: "Novo," ostaral je prvo; kar pa je ostarano in se stara, je skoraj minilo.

Chapter 9

9:1  Imel je pač tudi prvi šator pravice službe Božje in posvetno svetišče.

9:2  Šator namreč je bil napravljen prvi, v katerem je bil svečnik in miza in razpostava kruhov; kateri se imenuje Sveti.

9:3  Za drugim pa zagrinjalom šator imenovani: Najsvetejši,

9:4  Imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani zlatom okovano, v kateri zlati vrč z mano, in palica Aronova zeleneča, in ploče zaveze;

9:5  Nad njo pa Kerubi slave, obsenčujoči pokrov sprave, o čemur ni sedaj govoriti na drobno.

9:6  Ker je torej to tako napravljeno, vhajajo v prvi šator vedno duhovniki službo opravljat;

9:7  V druzega pa enkrat na leto sam višji duhovnik, ne brez krvi, katero daruje záse in za ljudstva pregreške;

9:8  Ker Duh sveti kaže to, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler ima še stanje prvi šator;

9:9  Kateri je prilika za čas sedanji, v katerem se darujejo darovi in žrtve, ki ne morejo po zavesti popolniti službujočega,

9:10  Ker so samo z jedili vred in pijačami in različnim omivanjem in mesnimi navedbami do časa poprave naložene.

9:11  Kristus pa je prišel, višji duhovnik prihodnjih dobrót, in je šel skozi večji in popolnejši šator, ne z roko narejen, to je, ne tega stvarjenja,

9:12  Tudi ne po krvi kozlov in telét, nego po svoji krvi, enkrat za vselej v svetišče in je našel večno rešitev.

9:13  Kajti če bikov in kozlov in junice pepel, ki pokropi onečiščene, osvečuje za mesno čistost,

9:14  Kolikanj bolj bode kri Kristusa, kateri se je po Duhu večnem daroval brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih dél, da služite Bogu živemu?

9:15  In zato je nove zaveze srednik, da, ko se je zgodila smrt za rešenje grehov po prvi zavezi, poklicani obljubo zadobé večne dedščine.

9:16  Kajti kjer je oporoka, treba da se naznani smrt oporočnika;

9:17  Kajti oporoka je pri mrtvih veljavna, ker nikdar nima moči, kader živi oporočnik.

9:18  Zato se tudi prva ni ponovila brez krvi.

9:19  Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, vzel je kri telét in kozlov z vodo in volno škarlatno in isopom, ter pokropil knjigo sámo in vse ljudstvo, govoreč:

9:20  "To je kri zaveze, katero je Bog vam zapovedal."

9:21  In tudi šator in vse orodje službe Božje pokropil je enako s krvjo.

9:22  In skoraj se vse očisti v krvi po postavi, in brez prelivanja krvi ne zgodí se odpuščenje.

9:23  Potrebno je torej, da se podobe nebeških stvarî s tem očiščajo, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo téh.

9:24  Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, podobo pravega, nego v samo nebo, prikazat se sedaj obličju Božjemu za nas;

9:25  Tudi ne, samega sebe večkrat darovat, kakor višji duhovnik vhaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo;

9:26  (Kajti večkrat bi bil moral trpeti od ustanove sveta), sedaj pa se je enkrat prikazal po žrtvi svoji na konci sveta v izbrisanje greha.

9:27  In v kolikor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,

9:28  Tako se bode tudi Kristus, ko se je enkrat daroval, da bi nosil mnogih grehe, vdrugič brez greha prikazal njim v zveličanje, kateri ga pričakujejo.

Chapter 10

10:1  Kajti ker ima postava senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvarî, ne more z vsako leto istimi žrtvami, katere vedno darujejo, nikdar popolniti prihajajočih.

10:2  Kajti konec bi bilo njih darovanja, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov;

10:3  Nego v njih je spomin grehov vsako leto;

10:4  Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

10:5  Zato prihajajoč na svet govori: "Žrtve in darú nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

10:6  Žgalne daritve in za grehe niso ti bile po volji.

10:7  Tedaj sem rekel: Glej, prišel sem (na čelu knjige je pisano zame), da storim, Bog, voljo tvojo.

10:8  Zgoraj govoreč: Žrtve in darú in žgalnih daritev in za grehe nisi hotel, in niso ti bile po volji", katere se darujejo po postavi,

10:9  Tedaj je rekel: Glej, prišel sem, da storim, o Bog, voljo tvojo." Prvo odpravlja, da postavi drugo,

10:10  V kateri volji smo osvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

10:11  In vsak duhovnik stoji vsak dan službujóč in iste žrtve večkrat darujoč, katere nikdar ne morejo odvzeti grehov;

10:12  On pa, darovavši eno žrtev za grehe, sédel je za večno na desnico Božjo,

10:13  In čaka za naprej, da se položé sovražniki njegovi za podnožje nog njegovih.

10:14  Kajti z eno daritvijo je za vedno popolnil nje, ki se posvečujejo.

10:15  Priča nam pa tudi Duh sveti; ko je namreč prej rekel:

10:16  "To je zaveza, katero bodem sklenil z njimi po tistih dnevih," govori Gospod: "Postave svoje dam v njih srca, in v njih misli jih zapišem;"

10:17  "In njih grehov in pregreškov ne bodem se več spominjal."

10:18  Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

10:19  Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje na vhod v svetišče v krvi Jezusovi,

10:20  Katerega nam je ponovil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je: meso svoje,

10:21  In duhovnega velikega čez hišo Božjo:

10:22  Pristopimo z resničnim srcem v popolnosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni od slabe vesti;

10:23  In na telesu omiti s čisto vodo, hranimo stanovitno spoznanje upanja, (zvest namreč je on, ki je obljubil),

10:24  In opazujmo se med seboj v izpodbujo ljubezni in dobrih del,

10:25  Ne zapuščajoč zbora svojega, kakor je enim navada, nego opominjajoč; in tolikanj bolj, ker vidite, da se bliža dan.

10:26  Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni več čakati žrtve za grehe;

10:27  Ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, kateri bode razjedal nasprotujoče.

10:28  Kdor je prelomil postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja na dve ali tri priče:

10:29  Koliko hujšo, menite, kazen bode zaslužil, kdor je sina Božjega teptal in kri zaveze, v kateri je posvečen bil, za nesveto imel in grešil zoper Duha milosti?

10:30  Poznamo namreč njega, ki je rekel: "Meni maščevanje, jaz bodem povračeval, govori Gospod;" in zopet: "Gospod bode sodil ljudstvo svoje."

10:31  Strašno je pasti v roke Boga živega!

10:32  Spomnite se pa prejšnjih dnî, v katerih ste razsvetljeni mnogi boj trpljenj prebili;

10:33  Nekaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, nekaj ker ste tako živečim tovariši postali;

10:34  Kajti tudi sè sponami mojimi ste usmiljenje imeli in rop blaga svojega z veseljem trpeli, spoznajoč, da imate v sebi boljše blago v nebesih in stanovitno.

10:35  Ne metajte torej od sebe trdnega zaupanja svojega, katero ima plačilo veliko.

10:36  Kajti stanovitnosti vam je potreba, da storivši voljo Božjo zadobite obljubo.

10:37  "Kajti nekaj malege še, in pride on, ki ima priti, in ne bode se mudil."

10:38  "Pravični pa iz vere bode živel", in: "Ako odjenja, duši moji ne bode po volji."

10:39  Mi pa nismo izmed njih, ki se umikajo v pogubo, nego ki verujejo v zadobljenje življenja.

Chapter 11

11:1  Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar se upa, dokaz stvarî, katere se ne vidijo.

11:2  V tej namreč so starejši pričanje prejeli.

11:3  Po veri umemo, da so svetovi osnovani bili po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je vidno.

11:4  Po veri je daroval Abelj Bogu boljšo žrtev mimo Kajna, po kateri je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal po darovih, in po njej se še o mrtvem govori.

11:5  Po veri je bil Enoh umaknen, da ni videl smrti "in ni ga bilo najti, ker ga je bil Bog umaknil." Kajti pred umaknenjem svojim dobil je pričanje, "da je Bogu po volji."

11:6  Brez vere pa je nemogoče biti po volji; kajti verovati je treba njemu, kateri se bliža Bogu, da je in da postane plačevalec njim, ki ga iščejo.

11:7  Po veri je napravil Noe, na povelje, za to, kar se ni še videlo, v strahu Božjem skrinjo v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet, in je postal dedič pravice po veri.

11:8  Po veri je slušal Abraham poklican, naj izide v kraj, katerega je imel dobiti v dedščino, in izšel je ne vedoč, kam ide.

11:9  Po veri je bival v deželi obljube kakor tuji, stanujoč v šatorih z Izakom in Jakobom sodedičema iste obljube.

11:10  Kajti čakal je mesta imajočega podstave, katerega zidar in stvarnik je Bog.

11:11  Po veri je tudi sama Sara zadobila moč ustanoviti seme in rodila je, zunaj pravega časa starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

11:12  Zato jih je tudi od enega, in to umrlega, rodilo se kakor zvezd na nebu po številu, in kakor peska ob bregu morja bez števila.

11:13  Poleg vere so umrli ti vsi, ko niso prejeli obljub; temuč videli so jih od daleč, in prepričani bili in pozdravili jih in spoznali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

11:14  Kateri namreč tako govoré, naznanjajo, da iščejo domovine.

11:15  In ko bi se bili spominjali one, iz katere so bili izšli, imeli bi bili čas obrniti se;

11:16  Sedaj pa hrepené po boljši, to je, nebeški; zato se jih Bog ne sramuje imenovati se njih Boga; pripravil jim je namreč mesto.

11:17  Po veri je daroval Abraham Izaka izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil prejel obljube, kateremu se je govorilo:

11:18  "V Izaku se ti bode imenovalo seme;"

11:19  Ker je pomislil, da more Bog tudi od mrtvih zbujati, od koder ga je tudi po priliki odnesel.

11:20  Po veri o prihodnjosti je Izak blagoslovil Jakoba in Ezava.

11:21  Po veri je Jakob umirajoč blagoslovil slehernega izmed sinov Jožefovih in: "molil je na konci palice njegove."

11:22  Po veri je Jožef umirajoč spominjal se izhoda sinov Izraelovih in naročal za kosti svoje.

11:23  Po veri so Mojzesa rojenega roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo; in niso se bali ukaza kraljevega.

11:24  Po veri je Mojzes, ko je bil velik postal, branil se imenovan biti sin hčere Faraonove,

11:25  Ker je raji hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim, nego imeti začasen užitek od greha;

11:26  Ker je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade v Egiptu; kajti oziral se je v povračilo.

11:27  Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten namreč je bil, kakor da bi videl nevidnega.

11:28  Po veri je napravil pasho in polivanje s krvjo, da bi moritelj ne dotaknil se njih prvorojencev.

11:29  Po veri so pregazili rudeče morje kakor po suhem; Egipčani pa poskusivši to bili so pogoltneni.

11:30  Po veri je palo zidovje Jerihovo, okroženo sedem dnî.

11:31  Po veri Rahab kurba ni poginila z nevernimi, sprejemši oglednike v miru.

11:32  In kaj še govorim? Časa namreč mi bode primanjkovalo, ko bi pripovedoval o Gedeonu, Baraku in Samsonu in Jeftaji, Davidu in Samuelu in prerokih;

11:33  Kateri so po veri zmagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom žrela našili;

11:34  Ognja moč gasili, meča osti ubežavali, od bolezni ozdravevali, junaki v vojski postajali, napade odbijali tujcev.

11:35  Žene so dobivale po vstajenji mrtve svoje; drugi pa so bili mučeni, in niso sprejemali oproščenja, da zadobé boljše vstajenje;

11:36  Drugi pa so poskusili zasramovanje in bičanje, in pa vezî in ječe;

11:37  Bili so kamenjani, razrezani, izkušani, umrli so v smrti z mečem; hodili so v ovčjih, v kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah;

11:38  (Njih ni bil vreden svet), po puščavah tavajoč in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

11:39  In vsi ti, pričanje prejemši po veri, niso dobili obljube,

11:40  Ker je bil Bog nekaj boljšega pred videl za nas, da bi se ne popolnili brez nas.

Chapter 12

12:1  Zato tudi mi torej, ker imamo tako silo prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko obdá, ter prebimo v stanovitnosti naloženi nam boj;

12:2  Ozirajoč se v začetnika in izpolnjevalca vere Jezusa, kateri je za namenjeno mu veselje križ pretrpel, ne meneč se za sramoto in sedel na desnico Božjega prestola.

12:3  Pomislite namreč njega, ki je toliko prestal od grešnikov nasprotovanja proti sebi, da ne omagata pešajoč v dušah svojih.

12:4  Še niste do krvi ustavljali se v boji z grehom,

12:5  In pozabili ste tolažbe, katera z vami kakor sè sinovi govori: "Sin moj, ne puščaj v nemar pokore Gospodove, in ne omaguj, ko te kara.

12:6  Kogar namreč ljubi, pokori Gospod, in šiba vsakega sina, kateri mu je po volji."

12:7  Ako trpite pokoro, kaže se vam Bog kakor otrokom; kajti kje je sin, katerega ne pokori oče?

12:8  Ako ste pa brez pokore, katere so deležni postali vsi, torej ste nezakonski otroci in ne sinovi.

12:9  Dalje: mesa svojega očete smo imeli za pokoritelje in bali smo se jih, ali ne bodemo mnogo bolj podložni očetu duhov ter živeli?

12:10  Kajti oni so nas pokorili za malo dnî, kakor se jim je ljubilo, tá pa v korist, da bodemo deležni svetosti njegove.

12:11  Vsaka pokora pa se za sedaj ne zdí prijetna, nego da boli, pozneje pa daje njim, ki jih je vadila, miropolni sad pravice.

12:12  Zato dvignite omahujoče roke in šibeča se kolena,"

12:13  In "ravne tire delajte sè svojimi nogami," da se hromo ne izključi, nego ozdravi.

12:14  Iščite mirú z vsemi, in posvečevanja, brez katerega nihče ne bode videl Gospoda;

12:15  Pazite, da kdo ne zaostane za milostjo Božjo, da ne požene kaka bridkosti korenina in ne dela napotja, in jih mnogo ne oskruni;

12:16  Da ne bode kdo kurbir ali posvetnjak kakor Ezav, kateri je za eno jed prodal prvorojenstvo svoje;

12:17  Kajti veste, da je tudi, ko je pozneje hotel zadobiti blagoslov, zavržen bil; kajti kosanju ni našel mesta, da si ga je sè solzami iskal.

12:18  Kajti pristopili niste k dotakljivi gori in z ognjem goreči in oblačju in temi in nevihti,

12:19  In trombe donenju in glasu beséd, katerega poslušalci so se branili, da se jim pridene beseda;

12:20  (Niso namreč prenašali ukaza. "Če se tudi žival dotakne gore, bode kamenjena ali sè strelo pobita".

12:21  In, tako strašna je bila prikazen, Mojzes je rekel: V strahu sem in trepetu;)

12:22  Temuč pristopili ste h gori Sijonski in mestu Boga živega, Jeruzalemu nebeškemu, in mirijadam angelov,

12:23  Zboru in občini prvorojencev v nebesih zapisanih, in Bogu vseh sodniku, in duhovom pravičnih zveličanih,

12:24  In nove zaveze sredniku Jezusu, in krvi pokropljenja, boljše govoreči mimo Abelna.

12:25  Glejte, da se ne branite govorečega; če namreč oni niso ubežali, kateri so branili se ukazujočega na zemlji, veliko menj mi, ki se obračamo od njega, kateri je z nebes.

12:26  Glas njegov je zemljo potresel tedaj, sedaj pa je obljubil govoreč: "Še enkrat stresam jaz ne samo zemlje, nego tudi nebo".

12:27  Tisto: "še enkrat" pomeni premembo tistega, kar je bilo potreseno, kakor kaj narejenega; da ostane kar je nepotreseno.

12:28  Zato, prejemši kraljestvo nepotresno, imejmo hvaležnost, po kateri služimo po volji Bogu sè svetim strahom in grozo;

12:29  Kajti tudi "Bog naš je ogenj, ki pali".

Chapter 13

13:1  Bratoljubje ostani.

13:2  Gostoljubnosti ne zabite! Z njo so namreč nevedoma nekateri sprejeli angele.

13:3  Spominjajte se jetnikov, kakor sojetniki; mučenih, kakor ste sami tudi v telesu.

13:4  Čestit bodi zakon pri vseh, in postelja neoskrunjena; kurbirje pa in prešestnike bode sodil Bog.

13:5  Srce nelakomno; zadovoljni s tem, kar je; kajti sam je rekel: "Ne odtegnem se ti in ne zapustim te."

13:6  Tako da zaupno govorimo: "Gospod mi je pomočnik, in ne bodem se bal, kaj mi bode storil človek."

13:7  Spominjajte se vodnikov svojih, kateri so vam oznanjali besedo Božjo; ozirajoč se v izhod njih življenja posnemajte vero.

13:8  Jezus Kristus je včeraj in danes isti in na veke.

13:9  Naukom mnogoterim in tujim ne dajte se motiti; kajti dobro je, da se srce pokrepča z milostjo, ne z jedmi, od katerih niso imeli prida, kateri so se z njimi pečali.

13:10  Imamo oltar, s katerega jesti ne smejo, kateri služijo šatoru;

13:11  Kajti katerih živali kri nosi višji duhovnik za grehe v svetišče, tistih trupla se sežigajo zunaj šatorišča;

13:12  Zato je tudi Jezus, da bi z lastno krvjo osvetil ljudstvo, trpel zunaj vrât.

13:13  Zatorej izidimo k njemu zunaj Šatorišča, noseč sramoto njegovo!

13:14  Nimamo namreč mesta tu stalnega, nego iščemo prihodnjega.

13:15  Po njem torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je "sad ustnic" pričajočih imenu njegovemu.

13:16  Dobrodelnosti pa in podeljevanja ne zabite; take namreč daritve so Bogu po volji.

13:17  Slušajte vodnike svoje in hodite za njimi, oni namreč čujejo za duše vaše, ker bodo odgovor dajali, da to veseli storé in ne zdihujoč; kajti nekoristno vam je to.

13:18  Molite za nas; kajti prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo lepo živeti v vsem.

13:19  Tolikanj bolj pa vas prosim delati to, da vam bodem hitreje vrnen.

13:20  Bog pa mirú, on, ki je od mrtvih nazaj pripeljal ovác pastirja vélikega v krvi večne zaveze,

13:21  Gospoda našega Jezusa, pripravi vas v slehernem dobrem delu, da delate voljo njegovo, in delaj v vas, kar je njemu po volji, po Jezusu Kristusu, kateremu slava na vekov veke! Amen.

13:22  Prosim pa vas, bratje, poslušajte besedo tolažbe; kajti v kratkem sem vam pisal.

13:23  Vedite, da je Timotej brat oproščen, s katerim, ako skoraj pride, vas bodem videl.

13:24  Pozdravite vse vodnike svoje in vse svete. Pozdravljajo vas oni iz Italije.

13:25  Milost z vami vsemi! Amen. Hebrejcem pisano iz Italije po Timoteji.