Site uses cookies to provide basic functionality.

OK
I CORINTHIANS
Up
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
Toggle notes
Chapter 1
I Co SloKJV 1:1  Pavel, poklican, da je po Božji volji apostol Jezusa Kristusa in naš brat Sostén,
I Co SloKJV 1:2  Božji cerkvi, ki je v Korintu, tem, ki so posvečeni v Kristusu Jezusu, poklicani da so sveti, z vsemi, ki na vsakem kraju, tako njihovem kakor našem, kličejo ime Jezusa Kristusa, našega Gospoda:
I Co SloKJV 1:3  ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa.‘
I Co SloKJV 1:4  Vedno se vam v prid zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je dana po Jezusu Kristusu,
I Co SloKJV 1:5  da ste v vsaki stvari obogateni po njem, v vsej izgovorjavi in v vsem spoznanju;
I Co SloKJV 1:6  celó kakor je bilo Kristusovo pričevanje potrjeno v vas,
I Co SloKJV 1:7  tako da vam, ki pričakujete prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne primanjkuje nobenega daru;
I Co SloKJV 1:8  ki vas bo tudi do konca potrdil, da boste lahko brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa.
I Co SloKJV 1:9  Bog je zvest, po katerem ste bili poklicani v družbo njegovega Sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda.
I Co SloKJV 1:10  Torej vas rotim, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da vsi govorite isto stvar in da med vami ne bo nobenih nesoglasij; temveč da boste popolnoma združeni skupaj, v istem mišljenju in v isti sodbi.
I Co SloKJV 1:11  Kajti razodeto mi je bilo o vas, moji bratje, po teh, ki so iz Hloine hiše, da so med vami prepiri.
I Co SloKJV 1:12  Pravim torej to, da vsak izmed vas govori: „Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.“
I Co SloKJV 1:13  Ali je Kristus razdeljen? Ali je bil Pavel križan za vas? Ali ste bili krščeni v Pavlovo ime?
I Co SloKJV 1:14  Zahvaljujem se Bogu, da nisem krstil nobenega izmed vas razen Krispa in Gaja,
I Co SloKJV 1:15  da ne bi kdorkoli lahko rekel, da sem krščeval v svojem lastnem imenu.
I Co SloKJV 1:16  In krstil sem tudi Stefanájevo družino; razen tega ne vem, če sem krstil kogarkoli drugega.
I Co SloKJV 1:17  Kajti Kristus me ni poslal krščevat, temveč oznanjat evangelij; ne z modrostjo besed, da ne bi bil Kristusov križ storjen brez učinka.
I Co SloKJV 1:18  Kajti oznanjevanje križa je tem, ki propadajo, nespametnost; toda nam, ki smo rešeni, je Božja moč.
I Co SloKJV 1:19  Kajti pisano je: ‚Uničil bom modrost modrih in zavrgel bom razum razsodnih.‘
I Co SloKJV 1:20  Kje je modri? Kje je pisar? Kje je razpravljavec tega sveta? Ali ni modrosti tega sveta Bog naredil za nespametnost?
I Co SloKJV 1:21  Kajti potem, ko v Božji modrosti svet po modrosti ni spoznal Boga, je Bogu ugajalo, da po nespametnosti oznanjevanja reši te, ki verujejo.
I Co SloKJV 1:22  § Kajti Judje zahtevajo znamenje in Grki iščejo modrost,
I Co SloKJV 1:23  toda mi oznanjamo križanega Kristusa, Judom kamen spotike in Grkom nespametnost;
I Co SloKJV 1:24  toda tem, ki so poklicani, tako Judom kakor Grkom, [je] Kristus Božja moč in Božja modrost.
I Co SloKJV 1:25  Kajti Božja nespametnost je modrejša od ljudi in Božja slabost močnejša od ljudi.
I Co SloKJV 1:26  Kajti vidite svoj klic, bratje, da ni poklicanih veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko plemenitih;
I Co SloKJV 1:27  toda Bog je izbral nespametne stvari sveta, da zbega modre; in Bog je izbral slabotne stvari sveta, da zbega stvari, ki so mogočne;
I Co SloKJV 1:28  in nizke stvari sveta in stvari, ki so prezirane, je Bog izbral, da in stvari, ki niso, da zavrže stvari, ki so,
I Co SloKJV 1:29  da se v njegovi prisotnosti ne bi poveličevalo nobeno meso.
I Co SloKJV 1:30  Toda vi ste iz njega v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odkupitev;
I Co SloKJV 1:31  da, kakor je pisano: ‚Kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu.‘
Chapter 2
I Co SloKJV 2:1  In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razglašajoč Božje pričevanje, nisem prišel z odličnostjo govora ali z modrostjo.
I Co SloKJV 2:2  Kajti odločil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega.
I Co SloKJV 2:3  In z vami sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju.
I Co SloKJV 2:4  In moj govor in moje oznanjevanje nista bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči,
I Co SloKJV 2:5  da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči.
I Co SloKJV 2:6  Vendar govorimo modrost med temi, ki so popolni; vendar ne modrosti tega sveta niti princev tega sveta, ki se izjalovi;
I Co SloKJV 2:7  temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred [začetkom] sveta odredil v našo slavo;
I Co SloKJV 2:8  katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal; če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave.
I Co SloKJV 2:9  Toda kakor je pisano: ‚Oko ni videlo niti uho slišalo niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.‘
I Co SloKJV 2:10  Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu, kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari.
I Co SloKJV 2:11  Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha.
I Co SloKJV 2:12  § Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga.
I Co SloKJV 2:13  O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; [toda] duhovne stvari primerjamo z duhovnimi.
I Co SloKJV 2:14  Toda naraven človek ne sprejema stvari od Božjega Duha, kajti te so mu nespametnost; niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno.
I Co SloKJV 2:15  Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka.
I Co SloKJV 2:16  Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um.
Chapter 3
I Co SloKJV 3:1  In jaz, bratje, vam nisem mogel govoriti kot duhovnim, temveč kot mesenim, celó kot otročičem v Kristusu.
I Co SloKJV 3:2  Hranil sem vas z mlekom in ne z jedjo, kajti doslej je niste bili zmožni prenesti niti še sedaj ne zmorete.
I Co SloKJV 3:3  § Kajti še vedno ste meseni; kajti glede na to, da so med vami zavist in prepir in nesoglasja, mar niste meseni in živite kot ljudje?
I Co SloKJV 3:4  Kajti dokler nekdo govori: „Jaz sem Pavlov,“ drugi pa: „Jaz sem Apolov;“ mar niste še meseni?
I Co SloKJV 3:5  Kdo je potem Pavel in kdo je Apolo, če ne služabnika, po katerih verujete, prav kakor je Gospod dal vsakemu človeku?
I Co SloKJV 3:6  Jaz sem zasadil, Apolo zalil, toda Bog je dal rast.
I Co SloKJV 3:7  Torej potem ni nič kdor sadi niti kdor zaliva, temveč Bog, ki daje rast.
I Co SloKJV 3:8  Torej kdor sadi in kdor zaliva, sta eno; in vsak bo svojo lastno nagrado prejel glede na svoje lastno delo.
I Co SloKJV 3:9  Kajti midva sva delavca skupaj z Bogom; vi ste Božje poljedelstvo, vi ste Božja zgradba.
I Co SloKJV 3:10  Glede na Božjo milost, ki mi je dana kot modremu stavbeniku, sem položil temelj in drug gradi na njem. Toda vsak naj pazi, kako gradi na njem.
I Co SloKJV 3:11  Kajti drugega temelja kot je položen, ki je Jezus Kristus, noben človek ne more položiti.
I Co SloKJV 3:12  Torej če katerikoli človek na tem temelju gradi zlato, srebro, dragocene kamne, les, seno, strnišče;
I Co SloKJV 3:13  delo vsakega bo razodeto, kajti razkril ga bo dan, ker bo razodeto z ognjem; in ogenj bo preizkusil delo vsakega, kakšne vrste je.
I Co SloKJV 3:14  Če delo kateregakoli človeka, ki je gradil na njem, ostane, bo prejel nagrado.
I Co SloKJV 3:15  Če bo delo kateregakoli človeka zgorelo, bo trpel izgubo, toda on sam bo rešen; vendar tako kakor z ognjem.
I Co SloKJV 3:16  Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?
I Co SloKJV 3:17  Če katerikoli človek omadežuje Božji tempelj, bo Bog uničil njega; kajti Božji tempelj je svét, čigar tempelj ste vi.
I Co SloKJV 3:18  Naj se noben človek ne vara. Če se komurkoli med vami zdi, da je v tem svetu moder, naj postane bedak, da bo lahko moder.
I Co SloKJV 3:19  Kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Kajti pisano je: ‚Modre zasači v njihovi lastni prebrisanosti.‘
I Co SloKJV 3:20  In ponovno: ‚Gospod pozna misli modrih, da so prazne.‘
I Co SloKJV 3:21  Torej naj se noben človek ne ponaša z ljudmi. Kajti vse stvari so vaše:
I Co SloKJV 3:22  bodisi Pavel ali Apolo ali Kefa ali svet ali življenje ali smrt ali sedanje stvari ali stvari, ki pridejo; vse so vaše;
Chapter 4
I Co SloKJV 4:1  Naj človek tako misli o nas kakor o Kristusovih služabnikih in oskrbnikih Božjih skrivnosti.
I Co SloKJV 4:2  Poleg tega je pri oskrbnikih zahtevano, da je človek najden zvest.
I Co SloKJV 4:3  Toda kar se mene tiče je to zelo majhna stvar, da bi bil sojen od vas ali od človeške sodbe. Da, jaz samega sebe ne sodim.
I Co SloKJV 4:4  Kajti sam od sebe ne vem nič, čeprav s tem nisem opravičen; toda kdor sodi mene, je Gospod.
I Co SloKJV 4:5  Torej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo na svetlobo privedel tako skrite stvari teme, kakor bo razodel namene src; in tedaj bo vsak prejel pohvalo od Boga.
I Co SloKJV 4:6  In te stvari, bratje, sem zaradi vas v podobi prenesel nase in na Apola, da bi se lahko na nama naučili ne misliti o ljudeh preko tega kar je pisano, da se nobeden izmed vas ne bi napihoval drug proti drugemu.
I Co SloKJV 4:7  Kajti kdo te dela, da se razlikuješ od drugega? In kaj imaš, kar nisi prejel? Torej, če si to prejel, zakaj se ponašaš, kakor če tega nisi prejel?
I Co SloKJV 4:8  Sedaj ste siti, sedaj ste bogati, brez nas ste zakraljevali kakor kralji; in Bog daj, da ste zakraljevali, da bomo lahko tudi mi kraljevali z vami.
I Co SloKJV 4:9  Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil zadnje, kakor bi bili določeni za smrt; kajti postali smo prizor svetu, angelom in ljudem.
I Co SloKJV 4:10  Mi smo bedaki za Kristusa, toda vi ste modri v Kristusu; mi smo slabotni, toda vi ste močni; vi ste častitljivi, toda mi smo prezirani.
I Co SloKJV 4:11  Celó do sedanje ure smo tako lačni kakor žejni, nagi, oklofutani in nimamo zanesljivega bivališča;
I Co SloKJV 4:12  in trudimo se ter delamo z našimi lastnimi rokami; ko smo zasramovani, blagoslavljamo; ko smo preganjani, to potrpimo;
I Co SloKJV 4:13  ko smo psovani, milo prosimo; postali smo kakor umazanija sveta in do današnjega dne smo izvržki vseh stvari.
I Co SloKJV 4:14  Teh stvari vam ne pišem, da vas sramotim, temveč vas kot svoje ljubljene sinove svarim.
I Co SloKJV 4:15  Kajti čeprav imate deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendarle nimate mnogo očetov; kajti v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju rodil jaz.
I Co SloKJV 4:17  Zaradi tega razloga sem k vam poslal Timóteja, ki je moj ljubljeni sin in zvest v Gospodu, ki vam bo priklical v spomin moje poti, ki so v Kristusu, kakor povsod v vsaki cerkvi učim.
I Co SloKJV 4:18  Torej nekateri so napihnjeni, kot da ne bom prišel k vam.
I Co SloKJV 4:19  Toda k vam bom prišel v kratkem, če Gospod hoče in ne bom spoznal govora teh, ki se napihujejo, temveč moč.
I Co SloKJV 4:20  Kajti Božje kraljestvo ni v besedi, temveč v moči.
I Co SloKJV 4:21  Kaj hočete? Naj pridem k vam s palico ali v ljubezni in v duhu krotkosti?
Chapter 5
I Co SloKJV 5:1  Pogosto se sporoča, da je med vami prešuštvo in to prešuštvo, kakršno je komaj imenovano med pogani, da naj bi nekdo imel ženo svojega očeta.
I Co SloKJV 5:2  In vi ste napihnjeni in niste raje žalovali, da bi bil tisti, ki je to dejanje storil, lahko odvzet izmed vas.
I Co SloKJV 5:3  Kajti resnično, čeprav telesno odsoten, toda prisoten v duhu, sem že sodil, kakor da sem bil prisoten, glede tistega, ki je storil to dejanje,
I Co SloKJV 5:4  § v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ko ste z močjo našega Gospoda Jezusa Kristusa skupaj zbrani vi in moj duh,
I Co SloKJV 5:5  da se takšnega izroči Satanu v uničenje mesa, da bi bil duh lahko rešen na dan Gospoda Jezusa.
I Co SloKJV 5:6  Vaše ponašanje ni dobro. Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi celotno gmoto?
I Co SloKJV 5:7  § Počistite torej stari kvas, da boste lahko nova gmota, ker ste nekvašeni. Kajti celó Kristus, naše pashalno jagnje, je bil žrtvovan za nas;
I Co SloKJV 5:8  torej praznujmo praznik, ne s starim kvasom niti s kvasom hudobije in zlobnosti, temveč z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.
I Co SloKJV 5:9  V poslanici sem vam napisal, da se ne družite s prešuštvovalci,
I Co SloKJV 5:10  čeprav ne skupaj s prešuštvovalci tega sveta ali z lakomniki ali izsiljevalci ali z malikovalci; kajti potem morate brezpogojno oditi s sveta.
I Co SloKJV 5:11  Toda napisal sem vam torej, da se ne družite, če je katerikoli človek, ki se imenuje brat, prešuštvovalec ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali izsiljevalec; s takšnim niti ne jejte.
I Co SloKJV 5:12  Kajti kaj moram storiti, da sodim tudi tiste, ki so zunaj? Mar ne sodite vi tistih, ki so znotraj?
I Co SloKJV 5:13  Toda tiste, ki so zunaj, sodi Bog. Torej to zlobno osebo odslovite izmed sebe.
Chapter 6
I Co SloKJV 6:1  Ali si drzne kdo izmed vas, ki ima zadevo zoper drugega, tožiti pred nepravičnimi, ne pa pred svetimi?
I Co SloKJV 6:2  Mar ne veste, da bodo sveti sodili svet? In če bo svet sojen po vas ali ste nevredni, da sodite najmanjšim zadevam?
I Co SloKJV 6:3  Mar ne veste, da bomo sodili angelom? Koliko bolj stvarem, ki se nanašajo na to življenje?
I Co SloKJV 6:4  Če imate torej sodbe o stvareh, ki se nanašajo na to življenje, postavljate za sodnike tiste, ki so v cerkvi najmanj spoštovani.
I Co SloKJV 6:5  Govorim v vašo sramoto. Ali je tako, da med vami ni modrega? Ni niti enega, ki bi bil sposoben razsoditi med svojimi brati?
I Co SloKJV 6:6  Vendar se brat toži z bratom in to pred neverniki.
I Co SloKJV 6:7  Torej je zato med vami skrajna krivica, ker se tožite drug z drugim. Zakaj raje ne sprejmete krivice? Zakaj raje ne dopustite, da ste ogoljufani?
I Co SloKJV 6:8  Ne, vi delate krivico in goljufate in to svoje brate.
I Co SloKJV 6:9  Mar ne veste, da nepravični ne bo podedovali Božjega kraljestva? Ne bodite zavedeni; niti prešuštvovalci, niti malikovalci, niti zakonolomci, niti poženščeni, niti tisti, ki sami sebe zlorabljajo z možmi,
I Co SloKJV 6:10  niti tatovi, niti lakomniki, niti pijanci, niti zasramovalci, niti izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
I Co SloKJV 6:11  § In takšni ste bili nekateri izmed vas; toda vi ste umiti, toda vi ste posvečeni, toda vi ste opravičeni v imenu Gospoda Jezusa in z Duhom našega Boga.
I Co SloKJV 6:12  Dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari niso koristne. Dovoljene so mi vse stvari, toda podvržen ne bom pod oblast nobene.
I Co SloKJV 6:13  Jedi [so] za trebuh in trebuh za jedi, toda Bog bo uničil tako to kakor te. Telo torej ni za prešuštvovanje, temveč za Gospoda; in Gospod za telo.
I Co SloKJV 6:14  In Bog je obudil tako Gospoda, kakor bo po svoji lastni moči obudil tudi nas.
I Co SloKJV 6:15  Mar ne veste, da so vaša telesa Kristusovi udje? Mar naj torej vzamem Kristusove ude in jih naredim za ude pocestnice? Bog ne daj.
I Co SloKJV 6:16  Kaj? Mar ne veste, da kar je združeno s pocestnico, je eno telo? ‚Kajti dva,‘ pravi on, ‚bosta eno meso.‘
I Co SloKJV 6:18  Bežite pred prešuštvom. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; toda kdor grešno počenja prešuštvo, greši zoper svoje lastno telo.
I Co SloKJV 6:19  Kaj? Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, katerega imate od Boga in niste sami svoji?
I Co SloKJV 6:20  § Kajti odkupljeni ste s ceno; zato proslavite Boga v vašem telesu in v vašem duhu, ki sta Božja.
Chapter 7
I Co SloKJV 7:1  Torej glede stvari, o katerih ste mi pisali: ‚Dobro je za moškega ne dotikati se ženske.‘
I Co SloKJV 7:2  Kljub temu naj ima, v izogib prešuštvovanju, vsak mož svojo lastno ženo in vsaka ženska naj ima svojega lastnega soproga.
I Co SloKJV 7:3  Naj soprog ženi vrača dolžno dobrohotnost in prav tako žena soprogu.
I Co SloKJV 7:4  Žena nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč soprog, in prav tako tudi soprog nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč žena.
I Co SloKJV 7:5  § Ne prikrajšujta se drug drugemu, razen če je to s soglasjem za nekaj časa, da se lahko predata postu in molitvi; in ponovno pridita skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkanja samoobvladovanja ne skuša Satan.
I Co SloKJV 7:6  Toda to govorim z dovoljenjem in ne po zapovedi.
I Co SloKJV 7:7  Kajti želim, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak človek ima svoj primeren dar od Boga, eden na ta način, drugi pa na drug.
I Co SloKJV 7:8  Torej neporočenim in vdovam pravim: „Zanje je dobro, če ostanejo kakor jaz.“
I Co SloKJV 7:9  Toda če se ne morejo brzdati, naj se poročé; kajti bolje se je poročiti kakor plameneti.
I Co SloKJV 7:10  Poročenim pa naročam, čeprav ne jaz, temveč Gospod: „Naj žena ne odide od svojega soproga;
I Co SloKJV 7:11  toda če odide, naj ostane neomožena ali naj se pobota k svojemu soprogu, in soprog naj svoje žene ne odslovi.“
I Co SloKJV 7:12  Toda ostalim govorim jaz, ne Gospod: „Če ima katerikoli brat ženo, ki ne veruje in je zadovoljna, da prebiva z njim, naj je ne odslovi.
I Co SloKJV 7:13  In ženska, ki ima soproga, ki ne veruje in če je zadovoljen, da prebiva z njo, naj ga ona ne zapusti.
I Co SloKJV 7:14  Kajti neverni soprog je posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po soprogu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, toda sedaj so sveti.
I Co SloKJV 7:15  Toda če neverni odide, naj odide. Brat ali sestra v teh primerih nista pod suženjstvom; toda Bog nas je poklical k miru.
I Co SloKJV 7:16  Kajti kaj veš ti, oh žena, če boš rešila svojega soproga? Ali kako veš ti, oh mož, če boš rešil svojo ženo?“
I Co SloKJV 7:17  Toda kakor je Bog vsakemu človeku razdelil, kakor je Gospod vsakogar poklical, tako naj živi. In tako določam v vseh cerkvah.
I Co SloKJV 7:18  Ali je poklican katerikoli mož, ki je obrezan? Naj ne postane neobrezan. Ali je kateri poklican neobrezan? Naj ne bo obrezan.
I Co SloKJV 7:19  Obreza ni nič in neobreza ni nič, temveč izpolnjevanje Božjih zapovedi.
I Co SloKJV 7:20  Naj vsak ostane v isti poklicanosti, v katero je bil poklican.
I Co SloKJV 7:21  Ali si bil poklican kot služabnik? Ne skrbi za to; toda če lahko postaneš svoboden, to vsekakor izkoristi.
I Co SloKJV 7:22  Kajti kdor je poklican v Gospodu kot služabnik, je Gospodov osvobojenec; prav tako tudi kdor je poklican kot svoboden, je Kristusov služabnik.
I Co SloKJV 7:23  Odkupljeni ste za ceno; ne bodite služabniki ljudem.
I Co SloKJV 7:24  Bratje, naj vsak ostane z Bogom v tem, v čemer je bil poklican.
I Co SloKJV 7:25  Torej glede devic nimam zapovedi od Gospoda; čeprav dam svoje mnenje, kakor nekdo, ki je dosegel usmiljenje od Gospoda, da je zanesljiv.
I Co SloKJV 7:26  Domnevam torej, da je to dobro zaradi sedanje stiske; pravim, da je to dobro za človeka, da je tako.
I Co SloKJV 7:27  Ali si vezan k ženi? Ne skušaj biti razvezan. Ali si razvezan od žene? Ne išči žene.
I Co SloKJV 7:28  Toda če pa se poročiš, nisi grešil; in če se devica poroči, ni grešila. Vendar bodo taki imeli stisko v mesu; toda prizanašam vam.
I Co SloKJV 7:29  Toda pravim to, bratje, čas je kratek; preostaja to, da so tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli;
I Co SloKJV 7:30  in tisti, ki jokajo, kakor ne bi jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor ne bi imeli v lasti;
I Co SloKJV 7:31  in tisti, ki uporabljajo ta svet, kakor ga ne bi zlorabljali; kajti videz tega sveta mineva.
I Co SloKJV 7:32  Toda hočem, da ste brez skrbi. Kdor je neporočen, skrbi za stvari, ki pripadajo Gospodu, kako bi lahko ugajal Gospodu;
I Co SloKJV 7:33  § toda kdor je poročen, se vznemirja in skrbi za stvari, ki so od sveta, kako bi lahko ugajal svoji ženi.
I Co SloKJV 7:34  § Razlika je tudi med ženo in devico. Neporočena ženska skrbi za Gospodove stvari, da bi bila lahko sveta, tako v telesu kakor v duhu; toda tista, ki je poročena, skrbi za svetne stvari, kako bi lahko ugodila svojemu soprogu.
I Co SloKJV 7:35  In to govorim v vašo lastno korist; ne da bi na vas lahko vrgel zanko, temveč k temu kar je ljubko in da bi lahko nemoteno služili Gospodu.
I Co SloKJV 7:36  § Toda če kateri človek misli, da se do svoje device vede nespodobno, če je minil cvet njenih let in potreba tako zahteva, naj stôri kar hoče, ne greši; naj se poročita.
I Co SloKJV 7:37  Vendar kdor v svojem srcu neomajno stoji in nima nujne potrebe, temveč ima oblast nad svojo lastno voljo in je v svojem srcu tako določil, da bo ohranil svojo devico, stori pravilno.
I Co SloKJV 7:38  Tako torej kdor jo daje v zakon, stori pravilno; toda kdor je ne daje v zakon, stori bolje.
I Co SloKJV 7:39  Žena je vezana s postavo dokler njen soprog živi; toda če njen soprog umre, je prosta, da se poroči s komurkoli hoče; le v Gospodu.
I Co SloKJV 7:40  Toda po moji sodbi je srečnejša, če ostane tako; in mislim, da imam tudi jaz Božjega Duha.
Chapter 8
I Co SloKJV 8:1  Torej glede stvari darovanih malikom vemo, da imamo vsi spoznanje. Spoznanje napihuje, toda ljubezen izgrajuje.
I Co SloKJV 8:2  In če katerikoli človek misli, da karkoli pozna, še nič ne pozna kakor bi moral poznati.
I Co SloKJV 8:3  Toda če katerikoli človek ljubi Boga, isti je spoznan od njega.
I Co SloKJV 8:4  § Kar torej zadeva uživanje tistih stvari, ki so darovane v žrtvovanje malikom, vemo, da v svetu malik ni nič in da ne obstaja drug Bog razen enega.
I Co SloKJV 8:5  Kajti čeprav obstajajo ti, ki se imenujejo bogovi, bodisi na nebu ali na zemlji (kakor obstaja mnogo bogov in mnogo gospodov),
I Co SloKJV 8:6  toda za nas ni drugega razen enega Boga, Očeta, od katerega so vse stvari in mi v njem; in en Gospod Jezus Kristus, po katerem so vse stvari in mi po njem.
I Co SloKJV 8:7  Vendar to spoznanje ne obstaja v vsakem človeku; kajti nekateri z vestjo malikov do te ure to jedo kot stvar darovano maliku; in njihova slabotna vest je omadeževana.
I Co SloKJV 8:8  Toda jed nas ne približa Bogu; kajti niti če jemo, nismo boljši; niti če ne jemo, nismo slabši.
I Co SloKJV 8:9  Toda pazite, da ne bi na kakršenkoli način ta vaša svoboda postala kamen spotike tem, ki so slabotni.
I Co SloKJV 8:10  Kajti če te katerikoli človek, ki ima spoznanje, vidi v templju malikov sedeti pri jedi, ali ne bo njegova vest, ki je slabotna, postala ohrabrena, da jé te stvari, ki so darovane malikom;
I Co SloKJV 8:11  in zaradi tvojega spoznanja bo propadel slaboten brat, za katerega je Kristus umrl?
I Co SloKJV 8:12  Toda kadar tako grešite proti bratom in prizadenete njihovo slabotno vest, grešite zoper Kristusa.
I Co SloKJV 8:13  Zatorej, če jed stori, da se moj brat pohujša, dokler stoji svet ne bom jedel mesa, da ne bi svojega brata primoral grešiti.
Chapter 9
I Co SloKJV 9:1  Mar nisem apostol? Ali nisem svoboden? Mar nisem videl Jezusa Kristusa, našega Gospoda? Mar niste vi moje delo v Gospodu?
I Co SloKJV 9:2  Če nisem apostol drugim, sem pa nedvomno vam; kajti vi ste pečat mojega apostolstva v Gospodu.
I Co SloKJV 9:5  Ali nimamo pravice okrog voditi sestro, ženo, prav tako kakor drugi apostoli in kakor Gospodovi bratje ter Kefa?
I Co SloKJV 9:6  Ali se samo jaz in Barnaba nimava pravice zadržati pred delom?
I Co SloKJV 9:7  Kdo se kadarkoli gre vojskovanje na svoje lastne stroške? Kdo zasaja vinograd, pa ne jé od sadov le-tega? Ali kdo pase trop, pa ne jé mleka od tropa?
I Co SloKJV 9:8  Ali govorim te besede kakor človek? Ali ne govori isto tudi postava?
I Co SloKJV 9:9  Kajti v Mojzesovi postavi je pisano: ‚Ne boš zavezal gobca volu, ki mane žito.‘ Ali Bog skrbi za vole?
I Co SloKJV 9:10  Ali pravi to povsem zaradi nas? Zaradi nas, brez dvoma, tako je pisano; da kdor orje, naj bi oral v upanju; in da kdor mlati v upanju, naj bi bil soudeleženec svojega upanja.
I Co SloKJV 9:11  Če smo vam sejali duhovne stvari, ali je velika stvar, če bomo želi vaše mesene stvari?
I Co SloKJV 9:12  Če so drugi udeleženci te pravice nad vami, ali nismo tem bolj mi? Pa vendar te pravice nismo uporabili; temveč vse stvari prenašamo, da ne bi ovirali Kristusovega evangelija.
I Co SloKJV 9:13  Ali ne veste, da tisti, ki služijo pri svetih stvareh, živijo od tempeljskih stvari? In da so tisti, ki prisostvujejo pri oltarju, udeleženci z oltarjem?
I Co SloKJV 9:14  Točno tako je Gospod odredil, da naj tisti, ki oznanjajo evangelij, živijo od evangelija.
I Co SloKJV 9:15  Toda sam nisem uporabil nobene od teh stvari, niti nisem napisal teh stvari, da bi se mi tako zgodilo; kajti zame bi bilo bolje, da umrem, kakor da bi katerikoli človek onemogočil moje ponašanje.
I Co SloKJV 9:16  Kajti čeprav oznanjam evangelij, se nimam s čim ponašati, ker je name položena nuja; da, gorje meni, če ne oznanjam evangelija!
I Co SloKJV 9:17  Kajti če to stvar počnem voljno, imam nagrado; toda če proti svoji volji, mi je bilo zaupano razdeljevanje evangelija.
I Co SloKJV 9:18  Kaj je potem moja nagrada? Resnično, da kadar oznanjam evangelij, smem narediti Kristusov evangelij brezplačen, da ne bi izkoriščal svoje pravice v evangeliju.
I Co SloKJV 9:19  Kajti čeprav sem osvobojen vseh ljudi, sem vendar sebe naredil služabnika vsem, da bi jih lahko več pridobil.
I Co SloKJV 9:20  In Judom sem postal kakor Jud, da bi lahko pridobil Jude; tem, ki so pod postavo, kakor pod postavo, da bi lahko pridobil te, ki so pod postavo;
I Co SloKJV 9:21  tem, ki so brez postave, kakor brez postave (ne brez postave Bogu, temveč pod Kristusovo postavo), da bi lahko pridobil te, ki so brez postave.
I Co SloKJV 9:22  Slabotnim sem postal kakor slaboten, da lahko pridobim slabotne; storil sem vse stvari vsem ljudem, da bi jih vsekakor nekaj rešil.
I Co SloKJV 9:23  In to počnem zaradi evangelija, da bom lahko z vami udeleženec le-tega.
I Co SloKJV 9:24  Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekmi, vsi tečejo, toda eden prejme nagrado? Tako tecite, da jo lahko dosežete.
I Co SloKJV 9:25  Vsak pa, ki si prizadeva za nagrado, je zmeren v vseh stvareh. Torej oni to počno, da dosežejo ovenljiv venec; toda mi neovenljivega.
I Co SloKJV 9:26  Zatorej tako tečem, ne kakor negotovo; tako se borim, ne kakor nekdo, ki tolče zrak;
I Co SloKJV 9:27  temveč potlačim svoje telo in ga privedem v podložnost, da ne bi bil na kakršenkoli način, ko sem oznanjal drugim, sam bil zavržen.‘
Chapter 10
I Co SloKJV 10:1  Poleg tega bratje, nočem, da vi ne bi premislili, da so bili vsi naši očetje pod oblakom in so vsi šli skozi morje
I Co SloKJV 10:2  in vsi so bili krščeni v Mojzesa, v oblaku in v morju
I Co SloKJV 10:4  in vsi so pili isto duhovno pijačo. Kajti pili so iz te duhovne Skale, ki jih je spremljala, in ta Skala je bil Kristus.
I Co SloKJV 10:5  Toda z mnogimi izmed njih Bog ni bil zelo zadovoljen; zato so bili zrušeni v divjini.
I Co SloKJV 10:6  Torej te stvari so bile naši zgledi, z namenom, da mi ne bi hlepeli po zlih stvareh, prav tako kakor so oni poželeli.
I Co SloKJV 10:7  Niti ne bodite malikovalci, kakor so bili nekateri izmed njih; kakor je pisano: ‚Ljudje so se usedli, da bi jedli in pili in vstali, da bi se zabavali.‘
I Co SloKJV 10:8  Niti ne zagrešimo prešuštvovanja, kakor so storili nekateri izmed njih in [jih] je v enem dnevu padlo triindvajset tisoč.
I Co SloKJV 10:9  Niti ne skušajmo Kristusa, kakor so [ga] skušali tudi nekateri izmed njih in so bili pokončani od kač.
I Co SloKJV 10:10  Niti ne godrnjajte, kakor so tudi nekateri izmed njih godrnjali in so bili pokončani od uničevalca.
I Co SloKJV 10:11  Torej vse te stvari so se jim zgodile za zglede. Napisane pa so v svarilo nam, nad katere so prišli konci sveta.
I Co SloKJV 10:12  Zato naj tisti, ki misli, da stoji, pazi, da ne pade.
I Co SloKJV 10:13  Nobene preizkušnje niste prestali razen takšne, ki je človeku običajna. Toda Bog je zvest, ki ne bo dovolil, da bi bili skušani nad tem, kar ste zmožni; toda s preizkušnjo bo prav tako pripravil pot za pobeg, da jo boste lahko prestali.
I Co SloKJV 10:14  Moji srčno ljubljeni, bežite torej od malikovanja.
I Co SloKJV 10:15  Govorim kot modrim možem; presodite, kaj govorim.
I Co SloKJV 10:16  Mar ni čaša blagoslova, ki jo blagoslavljamo, udeležba pri Kristusovi krvi? Mar ni kruh, ki ga lomimo, udeležba pri Kristusovem telesu?
I Co SloKJV 10:17  Kajti mi, ki nas je mnogo, smo en kruh in eno telo; ker smo vsi udeleženci tega enega kruha.
I Co SloKJV 10:18  Glejte Izrael po mesu; ali niso tisti, ki jedo od žrtev, udeleženci oltarja?
I Co SloKJV 10:19  Kaj torej pravim? Da je malik kaj, ali je to, kar je darovano v žrtvovanje malikom kaj?
I Co SloKJV 10:20  Temveč pravim, da stvari, ki jih pogani žrtvujejo, žrtvujejo hudičem, ne pa Bogu; in ne želim, da bi vi imeli družbo s hudiči.
I Co SloKJV 10:21  Ne morete piti Gospodove čaše in čaše hudičev; ne morete biti udeleženci Gospodove mize in mize hudičev.
I Co SloKJV 10:22  Ali Gospoda dražimo do ljubosumnosti? Ali smo močnejši od njega?
I Co SloKJV 10:23  Dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari niso koristne; dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari ne izgrajujejo.
I Co SloKJV 10:24  Naj noben človek ne išče svojega lastnega, temveč vsak srečo drugega.
I Co SloKJV 10:25  Karkoli se prodaja v mesnicah, to jejte, ne postavljajoč nobenih vprašanj glede vesti;
I Co SloKJV 10:27  Če vas kdorkoli od teh, ki ne veruje, povabi na pojedino in ste pripravljeni, da greste; jejte karkoli je postavljeno pred vas in ne sprašujte se nobenih vprašanj glede vesti.
I Co SloKJV 10:28  § Toda če vam katerikoli človek reče: „To je darovano v žrtev malikom,“ ne jejte zaradi tistega, ki je to pokazal in zaradi vesti; kajti Gospodova je zemlja in njena polnost;
I Co SloKJV 10:29  vesti pravim, ne tvoje lastne, temveč od drugega; kajti zakaj je moja svoboda sojena od vesti drugega človeka?
I Co SloKJV 10:30  Kajti če sem udeleženec po milosti, zakaj sem obrekovan zaradi tega, za kar se zahvaljujem?
I Co SloKJV 10:31  Če torej jeste ali pijete ali delate karkoli, vse to delajte v Božjo slavo.
I Co SloKJV 10:32  Ne dajajte nobenega povoda, niti Judom, niti poganom, niti Božji cerkvi;
I Co SloKJV 10:33  tako kakor jaz v vseh stvareh ugajam vsem ljudem in ne iščem svoje lastne koristi, temveč korist mnogih, da bodo oni lahko rešeni.
Chapter 11
I Co SloKJV 11:1  Bodite moji posnemovalci, celó kakor sem tudi jaz Kristusov.
I Co SloKJV 11:2  Hvalim vas torej, bratje, da se me spominjate v vseh stvareh in se držite odredb, kakor sem vam jih izročil.
I Co SloKJV 11:3  Toda želel bi, da veste, da je glava vsakemu možu Kristus; in glava ženski je mož; in glava Kristusu je Bog.
I Co SloKJV 11:4  Vsak mož, ki moli ali prerokuje in ima svojo glavo pokrito, onečašča svojo glavo.
I Co SloKJV 11:5  Toda vsaka ženska, ki moli ali prerokuje s svojo nepokrito glavo, onečašča svojo glavo; ker je to celó isto, kakor če bi bila ostrižena na kratko.
I Co SloKJV 11:6  Kajti če se ženska ne pokriva, naj bo tudi ostrižena; toda če je za žensko sramotno, da bi bila ostrižena ali ostrižena na kratko, naj bo pokrita.
I Co SloKJV 11:7  Kajti mož zares ne sme pokrivati svoje glave, ker je podoba in slava Boga; toda ženska je slava moškega.
I Co SloKJV 11:8  Kajti moški ni iz ženske, temveč ženska iz moškega.
I Co SloKJV 11:9  Niti ni bil moški ustvarjen zaradi ženske, temveč ženska zaradi moškega.
I Co SloKJV 11:10  Zaradi tega razloga mora ženska na svoji glavi imeti oblast, zaradi angelov.
I Co SloKJV 11:11  Pa vendar v Gospodu ni niti moškega brez ženske niti ženske brez moškega.
I Co SloKJV 11:12  Kajti kakor je ženska iz moškega, točno tako je tudi moški po ženski; toda vse stvari od Boga.
I Co SloKJV 11:13  Presodite v sebi; ali je primerno, da ženska nepokrita moli k Bogu?
I Co SloKJV 11:14  Ali vas ne uči celó sama narava, če ima moški dolge lase, da je to njemu sramota?
I Co SloKJV 11:15  Toda če ima ženska dolge lase, je njej to slava, kajti njeni lasje so ji dani za pokrivalo.
I Co SloKJV 11:16  Toda če je katerikoli človek videti prepirljiv, mi take navade nimamo niti Božje cerkve ne.
I Co SloKJV 11:17  Torej s tem, kar vam navajam, vas ne hvalim, ker se ne shajate na boljše, temveč na slabše.
I Co SloKJV 11:18  Kajti predvsem, ko se shajate v cerkvi, slišim, da so med vami nesoglasja; in deloma temu verjamem.
I Co SloKJV 11:19  Kajti med vami morajo biti tudi krivoverci, da se med vami lahko razodenejo tisti, ki so preizkušeni.
I Co SloKJV 11:20  Ko torej pridete skupaj na en kraj, to ni, da jeste Gospodovo večerjo.
I Co SloKJV 11:21  Ker pri jedi vsakdo poprej vzame svojo lastno večerjo; in je eden lačen, drugi pa pijan.
I Co SloKJV 11:22  Kaj? Mar nimate hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali prezirate Božjo cerkev in sramotite te, ki nimajo? Kaj naj vam rečem? Naj vas hvalim v tem? Ne hvalim vas.
I Co SloKJV 11:23  Kajti od Gospoda sem prejel to, kar sem vam tudi izročil: „Da je Gospod Jezus isto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh
I Co SloKJV 11:24  in ko se je zahvalil, ga je razlomil in rekel: ‚Vzemite, jejte; to je moje telo, ki je zlomljeno za vas; to delajte v moj spomin.‘
I Co SloKJV 11:25  Na isti način je vzel tudi čašo, ko je srknil, rekoč: ‚Ta čaša je nova zaveza v moji krvi; to delajte tako pogosto kot to pijete, v moj spomin.‘“
I Co SloKJV 11:26  Kajti tako pogosto kot jeste ta kruh in pijete to čašo, razodevate Gospodovo smrt, dokler ne pride.
I Co SloKJV 11:27  Zato kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh in pil to Gospodovo čašo, bo kriv Gospodovega telesa in krvi.
I Co SloKJV 11:28  Toda naj vsak človek izpraša samega sebe in naj tako jé od tega kruha in pije od te čaše.
I Co SloKJV 11:29  Kajti kdor jé in pije nevredno, jé in pije obsodbo samemu sebi, nerazpoznavajoč Gospodovega telesa.
I Co SloKJV 11:30  Zaradi tega razloga so mnogi med vami slabotni in bolehni in mnogi spijo.
I Co SloKJV 11:31  Kajti če bi sodili sami sebe, bi ne bili sojeni.
I Co SloKJV 11:32  § Toda ko smo sojeni, smo okarani od Gospoda, da ne bi bili obsojeni s svetom.
I Co SloKJV 11:33  Zatorej, moji bratje, kadar pridete skupaj, da jeste, počakajte drug na drugega.
I Co SloKJV 11:34  In če je katerikoli človek lačen, naj jé doma, da se ne shajate v obsodbo. Ostalo pa bom uredil, ko pridem.
Chapter 12
I Co SloKJV 12:1  Torej glede duhovnih darov, bratje, ne bi vas hotel imeti nevedne.
I Co SloKJV 12:2  Vi veste, da ste bili pogani, zapeljani k tem nemim malikom, celó kakor ste bili vodeni.
I Co SloKJV 12:3  Zatorej vam dajem razumeti, da nihče, ki govori po Božjem Duhu, ne imenuje Jezusa preklet; in da noben človek ne more reči, da Jezus je Gospod, razen po Svetem Duhu.
I Co SloKJV 12:4  Torej obstaja raznolikost darov, toda isti Duh.
I Co SloKJV 12:5  In obstaja drugačnost služenj, toda isti Gospod.
I Co SloKJV 12:6  In obstaja raznolikost del, toda to je isti Bog, ki dela vse v vseh.
I Co SloKJV 12:7  Toda manifestacija Duha je dana vsakemu človeku, da s tem koristi.
I Co SloKJV 12:8  Kajti enemu je po Duhu dana beseda modrosti; drugemu po istem Duhu beseda spoznanja;
I Co SloKJV 12:9  drugemu vera po istem Duhu; še drugemu po istem Duhu darovi ozdravljanja;
I Co SloKJV 12:10  drugemu delanje čudežev; drugemu prerokba; drugemu razpoznavanje duhov; drugemu številne vrste jezikov; drugemu razlaga jezikov;
I Co SloKJV 12:11  toda vse to počne ta en in točno isti Duh, ki vsakemu človeku razdeljuje posamično, kakor on hoče.
I Co SloKJV 12:12  Kajti kakor je telo eno in ima mnogo udov in so vsi udi od tega enega telesa, čeprav mnogi, so eno telo; tako je tudi Kristus.
I Co SloKJV 12:13  Kajti po enem Duhu smo vsi krščeni v eno telo, bodisi smo Judje ali pogani, bodisi smo vezani ali svobodni; vsi pa smo bili napojeni v enem Duhu.
I Co SloKJV 12:15  Če bo stopalo reklo: „Ker nisem roka, nisem od telesa;“ ali potemtakem ni od telesa?
I Co SloKJV 12:16  In če bo uho reklo: „Ker nisem oko, nisem od telesa;“ ali potemtakem ni od telesa?
I Co SloKJV 12:17  Če bi bilo celotno telo oko, kje bi bil sluh? Če bi bilo celotno sluh, kje bi bil vonj?
I Co SloKJV 12:18  Toda sedaj je Bog vsakega od teh udov razporedil po telesu, kakor mu je ugajalo.
I Co SloKJV 12:20  Vendar so sedaj oni številni udje, vendar samo eno telo.
I Co SloKJV 12:21  In oko ne more reči roki: „Ne potrebujem te,“ prav tako tudi ne glava stopalu: „Ne potrebujem te.“
I Co SloKJV 12:22  Ne, potrebnih je veliko več teh telesnih udov, ki so videti slabotnejši;
I Co SloKJV 12:23  in ti telesni udje, za katere mislimo, da so manj častitljivi, na te podelimo obilnejšo čast; in naši neprivlačni deli imajo obilnejšo ljubkost.
I Co SloKJV 12:24  Kajti naši ljubki deli nimajo potrebe; toda Bog je pripravil skupaj telo in dal obilnejšo čast temu delu, ki trpi pomanjkanje,
I Co SloKJV 12:25  da v telesu ne bi bilo razkola; temveč, da bi imeli udje enako skrb drug za drugega.
I Co SloKJV 12:26  In če en ud trpi, vsi udje trpijo z njim; ali [če] je en ud spoštovan, se vsi udje veselijo z njim.
I Co SloKJV 12:28  In Bog je postavil nekatere v cerkvi, najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje, nató čudeže, potem darove ozdravljanj, pomoči, upravljanj, raznolikost jezikov.
I Co SloKJV 12:29  So vsi apostoli? So vsi preroki? So vsi učitelji? So vsi delavci čudežev?
I Co SloKJV 12:30  Imajo vsi darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo z jeziki? Ali vsi razlagajo?
I Co SloKJV 12:31  Toda iskreno hrepenite po najboljših darovih; in vendar vam pokažem še odličnejšo pot.
Chapter 13
I Co SloKJV 13:1  Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala.
I Co SloKJV 13:2  In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič.
I Co SloKJV 13:3  In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi.
I Co SloKJV 13:4  Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena,
I Co SloKJV 13:5  se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega;
I Co SloKJV 13:6  ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici;
I Co SloKJV 13:7  prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari.
I Co SloKJV 13:8  Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč.
I Co SloKJV 13:10  Toda ko pride to, kar je popolno, potem bo to, kar je deloma, odpravljeno.
I Co SloKJV 13:11  Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil kakor otrok; toda, ko sem postal mož, sem otročje stvari dal stran.
I Co SloKJV 13:12  § Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; toda potem iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda potem bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan.
I Co SloKJV 13:13  In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.
Chapter 14
I Co SloKJV 14:1  Prizadevajte si za ljubezen in želite duhovne darove, toda rajši, da boste lahko prerokovali.
I Co SloKJV 14:2  § Kajti kdor govori v neznanem jeziku, ne govori ljudem, temveč Bogu, kajti noben človek ga ne razume; čeprav v duhu govori skrivnosti.
I Co SloKJV 14:3  Toda kdor prerokuje, govori ljudem v izgrajevanje, spodbudo in tolažbo.
I Co SloKJV 14:4  Kdor govori v neznanem jeziku, izgrajuje sebe; toda kdor prerokuje, izgrajuje cerkev.
I Co SloKJV 14:5  Hočem, da vi vsi govorite z jeziki, toda rajši da prerokujete; kajti večji je kdor prerokuje, kakor kdor govori z jeziki, razen če razlaga, da lahko cerkev prejme izgrajevanje.
I Co SloKJV 14:6  Torej bratje, če pridem k vam, govoreč z jeziki, kaj vam bom koristil, razen če vam ne bom govoril ali po razodetju ali po spoznanju ali po prerokovanju ali po nauku?
I Co SloKJV 14:7  In celó stvari brez življenja dajejo zvok, bodisi piščal ali harfa [in] razen če ne dajo razlike v zvokih, kako bo razpoznano kaj je piskano ali harfano?
I Co SloKJV 14:8  Kajti če trobenta da nerazločen zvok, kdo se bo pripravil za boj?
I Co SloKJV 14:9  Tako tudi vi, razen če ne boste z jezikom izrekli lahko razumljivih besed, kako se bo izvedelo kar je rečeno? Kajti v zrak boste govorili.
I Co SloKJV 14:10  Obstaja, kakor se vé, tako veliko vrst glasov in nobeden od njih ni brez pomena.
I Co SloKJV 14:11  Zatorej če ne vem pomena glasu, bom temu, ki govori, tujec in kdor govori, bo zame tujec.
I Co SloKJV 14:12  Tako si tudi vi, ker ste vneti za duhovne darove, prizadevajte, da se boste lahko izkazali pri izgrajevanju cerkve.
I Co SloKJV 14:13  Zatorej naj tisti, ki govori v neznanem jeziku, moli, da bo lahko razlagal.
I Co SloKJV 14:14  Kajti če molim v neznanem jeziku, moli moj duh, toda moje razumevanje je brez sadu.
I Co SloKJV 14:15  Kaj je to torej? Molil bom z duhom in molil bom tudi z razumom; pel bom z duhom in pel bom tudi z razumom.
I Co SloKJV 14:16  Sicer, ko boš blagoslavljal z duhom, kako bo, kdor zavzema prostor nepoučenega, ob tvojem zahvaljevanju rekel: „Amen,“ glede na to, da ne razume kar praviš?
I Co SloKJV 14:17  Kajti ti resnično daješ prisrčno zahvalo, toda drug ni izgrajen.
I Co SloKJV 14:18  Zahvaljujem se svojemu Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z jeziki;
I Co SloKJV 14:19  vendar v cerkvi raje spregovorim pet besed s svojim razumom, da bi lahko s svojim glasom poučil tudi druge, kakor deset tisoč besed v neznanem jeziku.
I Co SloKJV 14:20  Bratje, ne bodite otroci v razumevanju; čeprav ste v zlobnosti otroci, vendar v razumevanju bodite možje.
I Co SloKJV 14:21  V postavi je pisano: ‚Z ljudmi drugih jezikov in drugih ustnic bom govoril tem ljudem; in vendar me kljub vsemu temu ne bodo slišali,‘ govori Gospod.
I Co SloKJV 14:22  Zato so jeziki za znamenje, ne tem, ki verujejo, temveč tem, ki ne verujejo; toda prerokovanje ne služi tem, ki ne verujejo, temveč tem, ki verujejo.
I Co SloKJV 14:23  Če bi torej celotna cerkev prišla skupaj na en kraj in bi vsi govorili z jeziki in vstopijo tisti, ki so nepoučeni ali neverniki, ali ne bodo rekli, da ste blazni?
I Co SloKJV 14:24  Toda če vsi prerokujejo in vstopi nekdo, ki ne veruje ali nekdo nepoučen, je prepričan od vseh, je sojen od vseh;
I Co SloKJV 14:25  in tako so razodete skrivnosti njegovega srca; in tako pade na svoj obraz in bo oboževal Boga ter naznanil, da je Bog resnično v vas.
I Co SloKJV 14:26  Kako je to potem, bratje? Ko pridete skupaj ima vsak izmed vas psalm, ima nauk, ima jezik, ima razodetje, ima razlago. Naj bodo vse stvari storjene k izgrajevanju.
I Co SloKJV 14:27  § Če katerikoli človek govori v neznanem jeziku, naj bosta po dva ali največ po trije in to po vrsti; eden pa naj razlaga.
I Co SloKJV 14:28  Toda če tam ni razlagalca, naj v cerkvi molči; govori pa naj sebi in Bogu.
I Co SloKJV 14:29  Naj spregovorijo dva ali trije preroki, drugi pa naj sodijo.
I Co SloKJV 14:30  Če je katerakoli stvar razodeta drugemu, ki sedi v bližini, naj prvi molči.
I Co SloKJV 14:31  Kajti vsi lahko prerokujete eden za drugim, da se vsi lahko učijo in ste vsi lahko potolaženi.
I Co SloKJV 14:33  Kajti Bog ni povzročitelj zmešnjave, temveč miru, kakor v vseh cerkvah svetih.
I Co SloKJV 14:34  Naj vaše ženske v cerkvah molčijo, kajti ni jim dovoljeno govoriti; temveč jim je naročeno biti pod poslušnostjo, kakor pravi tudi postava.
I Co SloKJV 14:35  In če se hočejo karkoli naučiti, naj doma vprašajo svoje soproge, kajti za ženske je sramotno, da v cerkvi govorijo.
I Co SloKJV 14:36  Kaj? Ali je Božja beseda prišla od vas? Je dospela samo k vam?
I Co SloKJV 14:37  Če katerikoli človek misli o sebi, da je prerok ali duhoven, naj prizna, da so besede, ki vam jih pišem, zapovedi od Boga.
I Co SloKJV 14:38  Toda če je katerikoli človek neveden, naj bo neveden.
I Co SloKJV 14:39  Zato bratje, hrepenite da prerokujete in ne prepovejte govoriti z jeziki.
I Co SloKJV 14:40  Naj bodo vse stvari storjene spodobno in urejeno.
Chapter 15
I Co SloKJV 15:1  Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;
I Co SloKJV 15:2  po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.
I Co SloKJV 15:3  Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;
I Co SloKJV 15:4  in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;
I Co SloKJV 15:6  potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.
I Co SloKJV 15:8  In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa.
I Co SloKJV 15:9  Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.
I Co SloKJV 15:10  Toda po Božji milosti sem kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni; vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.
I Co SloKJV 15:11  Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.
I Co SloKJV 15:12  Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?
I Co SloKJV 15:13  Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen;
I Co SloKJV 15:14  če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.
I Co SloKJV 15:15  Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; katerega ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.
I Co SloKJV 15:16  Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.
I Co SloKJV 15:17  Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.
I Co SloKJV 15:18  Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.
I Co SloKJV 15:19  Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.
I Co SloKJV 15:20  Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.
I Co SloKJV 15:21  Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.
I Co SloKJV 15:22  Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.
I Co SloKJV 15:23  Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.
I Co SloKJV 15:24  Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.
I Co SloKJV 15:25  Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.
I Co SloKJV 15:27  Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.
I Co SloKJV 15:28  In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.
I Co SloKJV 15:29  Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?
I Co SloKJV 15:31  Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: „Vsak dan umiram.“
I Co SloKJV 15:32  Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.
I Co SloKJV 15:33  § Ne bodite zavedeni; zli pogovori pokvarijo dobre manire.
I Co SloKJV 15:34  Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja; to vam govorim v vašo sramoto.
I Co SloKJV 15:35  Toda nekateri ljudje bodo rekli: „Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?“
I Co SloKJV 15:36  Ti bedak, to kar ti seješ ne oživi, razen če ne umre;
I Co SloKJV 15:37  in to, kar ti seješ, ne seješ to telo, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;
I Co SloKJV 15:38  toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.
I Co SloKJV 15:39  Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.
I Co SloKJV 15:40  Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.
I Co SloKJV 15:41  Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.
I Co SloKJV 15:42  Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti;
I Co SloKJV 15:43  sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo; sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči;
I Co SloKJV 15:44  § sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.
I Co SloKJV 15:45  In tako je pisano: ‚Prvi človek Adam je postal živa duša;‘ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.
I Co SloKJV 15:46  Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.
I Co SloKJV 15:47  Prvi človek je iz zemlje, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.
I Co SloKJV 15:48  Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski, in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.
I Co SloKJV 15:49  In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.
I Co SloKJV 15:50  Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.
I Co SloKJV 15:51  Glejte, pokažem vam skrivnost: ‚Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,
I Co SloKJV 15:52  v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‘
I Co SloKJV 15:53  Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.
I Co SloKJV 15:54  Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ‚Smrt je požrta v zmagi.
I Co SloKJV 15:55  § Oh, smrt, kje je tvoje želo? Oh, grob, kje je tvoja zmaga?‘
I Co SloKJV 15:57  Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
I Co SloKJV 15:58  Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.
Chapter 16
I Co SloKJV 16:1  Torej glede nabirke za svete, kakor sem dal naročilo cerkvam v Galatiji, točno tako storite.
I Co SloKJV 16:2  Na prvi dan tedna naj vsak izmed vas položi poleg sebe v shrambo, kakor ga je Bog osrečil, da ne bo zbiranj, ko pridem.
I Co SloKJV 16:3  In ko pridem, katerekoli boste z vašimi pismi priporočili, te bom poslal, da prinesejo vašo velikodušnost v Jeruzalem.
I Co SloKJV 16:4  Če pa bo primerno, da grem tudi jaz, bodo šli z menoj.
I Co SloKJV 16:5  Torej, ko bom šel skozi Makedonijo, bom prišel k vam; kajti pojdem skozi Makedonijo.
I Co SloKJV 16:6  § In lahko bo, da bom ostal, da in prezimil z vami, da me boste lahko spremili na moje potovanje, kamorkoli pojdem.
I Co SloKJV 16:7  Kajti ne bom vas torej videl mimogrede; temveč upam, da ostanem nekaj časa z vami, če Gospod dovoli.
I Co SloKJV 16:9  Kajti velika in uspešna vrata so se mi odprla in tam je mnogo nasprotnikov.
I Co SloKJV 16:10  Torej če pride Timótej, glejte, da bo lahko z vami brez strahu, kajti opravlja Gospodovo delo, kakor ga opravljam tudi jaz.
I Co SloKJV 16:11  Naj ga torej nihče ne prezira, temveč ga spremite v miru, da bo lahko prišel k meni, ker ga pričakujem z brati.
I Co SloKJV 16:12  Glede našega brata Apola, sem ga silno prosil, da pride z brati k vam, toda njegova volja sploh ni bila, da pride ob tem času; toda prišel bo, ko bo imel primeren čas.
I Co SloKJV 16:13  Čujte, trdno stojte v veri, obnašajte se kakor možje, bodite močni.
I Co SloKJV 16:14  Naj bodo vse vaše stvari narejene z ljubeznijo.
I Co SloKJV 16:15  Rotim vas, bratje (vi poznate Stefanájevo hišo, da je ta prvenec Ahaje in da so sebe posvetili službi svetim),
I Co SloKJV 16:16  da se takšnim podredite in vsakemu, ki pomaga z nami in se trudi.
I Co SloKJV 16:17  § Vesel sem Stefanájevega, Fortunatovega in Aháikovega prihoda, kajti preskrbeli so to, kar je manjkalo na vaši strani.
I Co SloKJV 16:18  Kajti okrepčali so mojega in vašega duha; zatorej jim priznajte, da so takšni.
I Co SloKJV 16:19  Pozdravljajo vas cerkve iz Azije. V Gospodu vas zelo pozdravljata Ákvila in Priska, s cerkvijo, ki je v njuni hiši.
I Co SloKJV 16:20  Pozdravljajo vas vsi bratje. Pozdravite drug drugega s svetim poljubom.
I Co SloKJV 16:22  Če kateri človek nima rad Gospoda Jezusa Kristusa, naj bo Anathema Maranatha.
I Co SloKJV 16:23  § Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami.
I Co SloKJV 16:24  Moja ljubezen bodi z vami vsemi v Kristusu Jezusu. Amen. [Prva poslanica Korinčanom je bila napisana iz Filipov po Stefanáju in Fortunatu in Aháiku in Timóteju.]