SloChraska - II Kings

Chapter 1

1:1  In po smrti Ahabovi so se izneverili Moabci Izraelu.

1:2  In Ahazija je padel skozi omrežje v svoji zgornji sobi v Samariji in je zbolel. In pošlje sle ter jim veli: Pojdite, vprašajte Baalzebuba, boga v Ekronu, ali ozdravim od te bolezni svoje.

1:3  Angel Gospodov pa reče Eliju Tisbljanu: Vstani, pojdi naproti slom kralja samarijskega in jim reci: Ni li Boga v Izraelu, da greste vpraševat Baalzebuba, boga v Ekronu?

1:4  Zatorej pravi tako Gospod: Ne vstaneš iz postelje, v katero si legel, temuč gotovo umrješ! In Elija je šel.

1:5  In ko se sli vrnejo h kralju, jih vpraša: Kaj da ste se vrnili?

1:6  Oni mu reko: Neki mož nam je prišel naproti in nam je dejal: Pojdite, vrnite se h kralju, ki vas je poslal, in mu recite: Tako pravi Gospod: Ni li Boga v Izraelu, da pošiljaš vpraševat Baalzebuba, boga v Ekronu? Zato ne vstaneš iz postelje, v katero si legel, temuč gotovo umrješ!

1:7  In jih vpraša: Kakšne podobe in obleke je bil mož, ki vam je prišel naproti in vam to govoril?

1:8  In mu odgovore: Lasat mož je bil in opasan z usnjenim pasom okoli ledij. In reče: Elija Tisbljan je.

1:9  Tedaj pošlje kralj petdesetnika in njegovih petdeset mož. Ta gre gori k njemu, in glej, on sedi na vrhu gore. In mu reče: Mož Božji, kralj je ukazal: Pojdi doli!

1:10  In Elija odgovori in reče petdesetniku: Ako sem mož Božji, naj švigne ogenj doli z neba in požre tebe in tvoje petdesetere. In švigne ogenj z neba in požre njega in petdesetere njegove.

1:11  In zopet pošlje k njemu drugega petdesetnika ž njegovo petdeseterico. In izpregovori in mu reče: Mož Božji, tako je ukazal kralj: Hitro pojdi doli!

1:12  In Elija odgovori in mu veli: Ako sem mož Božji, naj švigne ogenj doli z neba in požre tebe in tvoje petdesetere. In ogenj švigne z neba in požre njega in petdesetere njegove.

1:13  In zopet pošlje tretjega petdesetnika ž njegovo petdeseterico. In ko pride gori tretji petdesetnik, pade na kolena pred Elijem in ga prosi in mu reče: Mož Božji, prosim, bodi pred teboj drago življenje moje in teh petdesetih hlapcev tvojih življenje!

1:14  Glej, ogenj je prišel z neba in požrl prva dva petdesetnika in petdesetere, ki so bili ž njima; sedaj pa bodi drago življenje moje pred teboj!

1:15  In angel Gospodov govori Eliju: Pojdi doli ž njim in ne boj se ga! Vstane torej in gre ž njim doli h kralju

1:16  in mu reče: Tako pravi Gospod: Ker si poslal sle vprašat Baalzebuba, boga v Ekronu, kakor da ni nobenega Boga v Izraelu, za čigar besedo bi se vprašalo, zato ne vstaneš iz postelje, v katero si legel, temuč gotovo umrješ.

1:17  Tako je umrl po besedi Gospodovi, ki jo je bil govoril Elija. In Joram je zakraljeval na mestu njegovem v drugem letu Jorama, sina Josafata, kralja na Judovem; kajti ni imel sina.

1:18  Druge zgodbe Ahazijeve pa, kaj je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

Chapter 2

2:1  Zgodi se pa, ko je hotel Gospod vzeti Elija v viharju gori v nebesa, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala.

2:2  In Elija veli Elizeju: Ostani tukaj, prosim; zakaj Gospod me je poslal tja do Betela. A Elizej reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi tvoja duša, jaz te ne zapustim. Gresta torej doli v Betel.

2:3  In proroški sinovi, ki so bili v Betelu, pridejo ven k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? On reče: Saj jaz vem, le molčite!

2:4  In Elija mu veli: Elizej, prosim, ostani tukaj; zakaj Gospod me je poslal v Jeriho. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In prideta v Jeriho.

2:5  In proroški sinovi, ki so bili v Jerihu, pristopijo k Elizeju in mu reko: Veš li pa, da vzame danes Gospod tvojega učenika od tebe? In odgovori: Saj jaz vem, le molčite!

2:6  In Elija mu veli: Ostani, prosim, tukaj; zakaj Gospod me je poslal k Jordanu. On reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, jaz te ne zapustim. In gresta obadva naprej.

2:7  A petdeset mož izmed proroških sinov je šlo, in postavijo se v nekoliki daljavi nasproti njima; onadva pa sta stala pri Jordanu.

2:8  Tedaj vzame Elija svoj plašč ter ga zvije skup in udari ž njim ob vodo, in se razdeli na obe strani, in onadva preideta po suhem.

2:9  In ko sta šla na drugo stran, reče Elija Elizeju: Prosi, kaj naj ti storim, preden bodem vzet od tebe! In Elizej reče: Prosim, da dobim dvojen delež od tvojega duha!

2:10  Odgovori: Težke reči si prosil; če me boš videl, kadar bom vzet od tebe, se ti zgodi; ako pa ne, ne bode tega.

2:11  In ko gresta še skupaj in se pogovarjata, glej, ognjen voz in ognjeni konji, ki ju ločijo narazen. In Elija je šel v viharju gori v nebesa.

2:12  In Elizej je videl to in je klical: Oče moj, oče moj! Vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi! In ni ga videl več. Tedaj prime oblačila svoja ter jih raztrga na dva kosa.

2:13  In vzdigne plašč Elijev, ki mu je spadel, in se vrne ter stopi na breg Jordana.

2:14  In vzame plašč Elijev, ki mu je spadel, in udari vodo in reče: Kje je Jehova, Bog Elijev? In ko je tudi udaril vodo, se razdeli na obe strani, in Elizej preide.

2:15  In ko ga vidijo proroški sinovi, ki so stali pri Jerihu njemu nasproti, reko: Duh Elijev počiva nad Elizejem. In pridejo mu naproti in se mu poklonijo do tal.

2:16  In mu reko: Glej, med nami, hlapci tvojimi, je petdeset močnih mož; naj gredo, prosimo, in iščejo učenika tvojega! Morda ga je duh Gospodov vzel in vrgel kje na goro ali v dolino. On pa veli: Nikar ne pošiljajte!

2:17  Ali oni so silili vanj, da ga je bilo sram. In reče: Naj gredo! Pošljejo torej petdeset mož; ti ga iščejo tri dni, a ga ne najdejo.

2:18  In ko se vrnejo k njemu (stanoval je pa v Jerihu), jim reče: Nisem vam li rekel, da ne hodite?

2:19  In možje iz mesta reko Elizeju: Glej, prosimo, v tem mestu je dobro prebivati, kakor vidi gospod moj, ali voda je nezdrava in zemlja nerodovitna.

2:20  On veli: Prinesite mi novo čašo in denite soli vanjo! In mu prineso.

2:21  On pa gre ven k studencu in vrže vanj soli in reče: Tako pravi Gospod: Ozdravil sem to vodo, odslej ne bo iz nje več smrti ali nerodovitnosti.

2:22  In voda je bila zdrava do tega dne po besedi Elizeja, ki jo je bil govoril.

2:23  In šel je odondod gori v Betel. Ko pa gre gori po poti, pridejo mali dečki iz mesta in ga zasmehujejo in mu govore: Plešivec, pridi gori! Plešivec, pridi gori!

2:24  In se ozre, in ko jih vidi, jih prekolne v imenu Gospodovem. In prideta dve medvedki iz gozda in raztrgata izmed njih dvainštirideset otrok.

2:25  In šel je odtod na goro Karmel in odondod se je vrnil v Samarijo.

Chapter 3

3:1  Joram pa, sin Ahabov je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v osemnajstem letu Josafata, kralja na Judovem, in je vladal dvanajst let.

3:2  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, pa ne kakor oče njegov in mati njegova; kajti odpravil je Baalov steber, ki ga je bil naredil oče njegov.

3:3  Vendar pa se je oklepal grehov Jeroboama, sinu Nebafovega, s katerimi je ta zapeljeval v greh Izraela, ni jih opustil.

3:4  Mesa pa, kralj Moabcev, je redil veliko ovac in je dajal kralju Izraelovemu volne od stotisoč jagnjet in od stotisoč ovnov.

3:5  Ko pa je Ahab umrl, se je izneveril moabski kralj kralju Izraelovemu.

3:6  V tem času je šel kralj Joram iz Samarije in preštel vsega Izraela.

3:7  In pošlje k Josafatu, kralju Judovemu, in mu sporoči: Kralj Moabcev se mi je izneveril; pojdeš li z menoj bojevat se zoper Moabce? On reče: Pojdem; bodem naj kakor ti, ljudstvo moje naj bo kakor ljudstvo tvoje, konji moji kakor konji tvoji.

3:8  In vpraša: Po katerem potu pojdemo gori? Odgovori: Po poti Edomske puščave.

3:9  Gredo torej kralj Izraelov, kralj Judov in kralj edomski. In ko so hodili sedem dni okrog, ni bilo vode za vojsko in živino, ki je šla za njimi.

3:10  In kralj Izraelov reče: Gorje! Gospod je sklical te tri kralje, da jih izda Moabcem v pest!

3:11  Josafat pa reče: Ni li tu proroka Gospodovega, da vprašamo po njem Gospoda? In odgovori eden iz hlapcev kralja Izraelovega in reče: Elizej, sin Safatov, je tu, ki je vlival vodo Eliju na roke.

3:12  Josafat pa reče: Pri njem je beseda Gospodova. Gredo torej doli k njemu kralj Izraelov in Josafat in kralj edomski.

3:13  A Elizej veli kralju Izraelovemu: Kaj imam s teboj? Pojdi k prorokom očeta svojega in k prorokom matere svoje! Kralj Izraelov mu reče: Nikar! Ni li Gospod poklical teh treh kraljev, da jih izda Moabcem v pest?

3:14  Elizej reče: Kakor res živi Gospod, ki stojim pred njega obličjem, ako bi se ne oziral na Josafata, kralja Judovega, na tebe bi se ne ozrl, ne te pogledal!

3:15  Zdaj pa mi pripeljite igralca na strune! In ko je igralec udarjal na strune, je prišla nad njega roka Gospodova.

3:16  In veli: Tako pravi Gospod: Naredite v tej dolini struge tu in tam!

3:17  Kajti tako pravi Gospod: Ne boste videli ne vetra, ne dežja, in vendar se ta dolina napolni z vodo, da boste pili vi in vaša drobnica in goved.

3:18  To pa je še malo v očeh Gospodovih; on izda tudi Moabce vam v roko,

3:19  da udarite vsako utrjeno mesto in vsako izbrano mesto in posekate vsako dobro drevo in zamašite vse studence in pokvarite vsako dobro njivo s kamenjem.

3:20  In zgodilo se je zjutraj, ob času jedilne daritve, glej, voda se privali po edomski poti in se razlije po tistem kraju.

3:21  Ko pa slišijo vsi Moabci, da se gredo kralji bojevat zoper nje, skličejo vse, ki so mogli nositi orožje, in še druge, ter stopijo na mejo.

3:22  In ko zgodaj zjutraj vstanejo in solnce zasije nad vodo, se zdi Moabcem, da je voda njim nasproti rdeča kakor kri;

3:23  in reko: To je kri! Kralji so se pač bojevali med seboj in ubili drug drugega. Sedaj pa, Moab, precej na plen!

3:24  Ko pa pridejo k taboru Izraelovemu, se vzdignejo Izraelci in pobijajo Moabce, da zbeže pred njimi; in oni pridero v Moabsko deželo ter jih pobijajo.

3:25  In razvalijo mesta in na vsako dobro njivo mečejo vsi kamenje, da so ga bile polne, in zamaše vse studence in posekajo vsa dobra drevesa – da so ostali samo v Kir-haresetu še kameni; toda pračarji so ga obdali in streljali nanj.

3:26  In ko je videl moabski kralj, da je bitka prehuda zanj, vzame s seboj sedemsto mož, oboroženih z mečem, da se pririje do kralja edomskega; a niso mogli.

3:27  Tedaj vzame sina svojega prvenca, ki je imel kraljevati na mestu njegovem, in ga daruje v žgalno žrtev vrh zidu. In pride velika jeza zoper Izraela; in odrinejo od njega in se povrnejo v deželo svojo.

Chapter 4

4:1  Neka žena pa izmed žen proroških sinov kliče k Elizeju in reče: Hlapec tvoj, moj mož, je umrl, ti pa veš, da se je bal hlapec tvoj Gospoda. Pa je prišel upnik in hoče vzeti oba otroka moja sebi za hlapca!

4:2  Elizej ji reče: Kaj naj ti storim? Povej mi, kaj imaš v hiši? Odgovori: Dekla tvoja nima ničesar v hiši kakor le vrček olja.

4:3  Tedaj veli: Pojdi, naprosi si zunaj posod od vseh svojih sosed, praznih posod in nikar le malo.

4:4  In stopi noter in zakleni duri za seboj in za sinoma svojima in potem nalij vse te posode; in katera bo polna, jo postavi vstran.

4:5  In odide od njega ter zaklene duri za sabo in za sinoma svojima; ta ji prinašata posode in ona naliva.

4:6  In ko so bile posode polne, veli sinu svojemu: Še mi podaj posodo! A on ji reče: Ni več posode tu! In olje se ustavi.

4:7  Nato gre in naznani možu Božjemu. On reče: Pojdi, prodaj olje in poplačaj dolg; in kar ostane, ob tem se živi s svojima sinoma!

4:8  In nekega dne gre Elizej skozi Sunam, in ondi je bila bogata žena; ta ga pridrži, da bi pri njej jedel. In kadarkoli je poslej šel mimo, je stopil k njej in zaužil kruha.

4:9  In ona reče možu svojemu: Glej, spoznavam, da je to svet mož Božji, ki vedno hodi mimo nas.

4:10  Narediva mu, prosim, zidano zgornjo izbico in vanjo mu postavimo posteljo, mizo, stol in svečnik; in kadar pride k nam, naj vstopi.

4:11  In ko je neki dan dospel k njima, stopi v zgornjo izbico in tam počiva.

4:12  Potem veli hlapcu svojemu Gehaziju: Pokliči to Sunamljanko! In ko jo pokliče, stopi ona predenj.

4:13  In on mu veli: Reci ji, prosim: Glej, trudila si se za naju z vso to postrežbo; morem li kaj zate storiti? Ali naj govorim zate s kraljem ali s poveljnikom vojske? Ona odgovori: Prebivam sredi svojega ljudstva.

4:14  In on vpraša: Kaj torej naj se stori zanjo? Gehazi odgovori: Pač nekaj! Sina nima, in njen mož je star!

4:15  In veli: Pokliči jo! In ko jo pokliče, stopi ona med duri.

4:16  In ji reče: Ko se ponovi ta čas, čez leto, boš pestovala sina! Ona reče: Nikar, gospod moj, mož Božji, ne laži dekli svoji!

4:17  A žena spočne in rodi sina ob tem času, ko se je ponovilo leto, kakor ji je bil rekel Elizej.

4:18  In ko je deček odrastel, se prigodi nekega dne, da gre ven k očetu svojemu, k ženjcem.

4:19  Tu reče očetu svojemu: O glava moja, glava moja! On pa veli hlapcu: Nesi ga k materi njegovi!

4:20  Ta ga vzdigne in odnese materi njegovi. Ona ga posadi na kolena svoja do opoldne, in nato je umrl.

4:21  In ona stopi gori in ga položi na posteljo moža Božjega, zaklene in odide ven.

4:22  In kliče možu svojemu in reče: Pošlji mi, prosim, enega izmed hlapcev in oslico, da pohitim do moža Božjega in se zopet vrnem.

4:23  On vpraša: Čemu hočeš k njemu danes? Saj ni mlaj, ne sobota. Ona reče: Dobro bode!

4:24  In osedla oslico in veli hlapcu svojemu: ženi hitro naprej in ne zadržuj me v ježi, razen če ti povem!

4:25  Odpravi se torej in pride k možu Božjemu na goro Karmel. Ko jo zagleda mož Božji oddaleč, reče Gehaziju, hlapcu svojemu: Glej, tam je Sunamljanka!

4:26  Sedaj pa ji teci, prosim, naproti in jo vprašaj: Se ti li godi dobro? Dobro li možu tvojemu? Dobro li je dečku? Ona odgovori: Dobro.

4:27  Ko pa pride do moža Božjega na goro, se oklene nog njegovih. In Gehazi pristopi, da bi jo odrinil. Ali mož Božji veli: Pusti jo! kajti njena duša je v bridkosti, in Gospod mi je prikril in mi ni naznanil.

4:28  Tedaj reče ona: Sem li mar gospoda svojega prosila sina? Nisem li rekla, da me ne varaj?

4:29  Nato veli on Gehaziju: opaši si ledja in vzemi palico mojo v roko in pojdi tja! Ako te kdo sreča, ga ne pozdravi, in če te kdo pozdravi, ga ne zahvali, in položi mojo palico dečku na obraz!

4:30  A mati dečkova reče: Kakor res živi Gospod in kakor živi duša tvoja, tebe jaz te ne pustim! Vstane torej in gre zanjo.

4:31  Gehazi pa ju je bil prešel in položil palico dečku na obraz, a ni bilo glasu, ne čuta. Zatorej se vrne in mu pride naproti in mu pove, rekoč: Deček se ni prebudil!

4:32  In ko pride Elizej v hišo, glej, deček leži mrtev na postelji njegovi.

4:33  In on stopi noter in zaklene duri pred njima obema in moli h Gospodu.

4:34  In stopi gori in leže na dečka in položi usta svoja na njegova usta in oči svoje na njegove oči in roke svoje na njegove roke, in se razprostre nad njim, da se je ogrelo dečkovo meso.

4:35  Potem se vzdigne in hodi po hiši sem in tja, in zopet stopi gori in se razprostre nad njim. In deček kihne sedemkrat, potem odpre oči.

4:36  On pa pokliče Gehazija in veli: Pokliči to Sunamljanko! Pokliče jo torej, in ko pride noter k njemu, reče: Vzemi sina svojega!

4:37  Tedaj pristopi ona in mu pade pred noge in se prikloni do tal, nato vzame sina in odide.

4:38  Elizej pa pride zopet v Gilgal. In bila je lakota v deželi, in proroški sinovi so sedeli pred njim; in veli svojemu hlapcu: Pristavi velik lonec in skuhaj jed iz zelenjadi proroškim sinovom.

4:39  In eden gre na polje nabirat zelišč in najde nekaj kakor trto in nabere ž nje divjih buček polno oblačilo svoje; in ko se vrne, jih zreže v lonec za jed; niso namreč tega poznali.

4:40  In nalijejo možem, da bi jedli. In ko so jedli od te jedi, zavpijejo in reko: O mož Božji, smrt je v loncu! In niso mogli jesti.

4:41  On pa veli: Prinesite sem moke! In vrže moke v lonec in reče: Izlij ljudstvu, da bi jedli! In ni bilo nič hudega v loncu.

4:42  In pride mož iz Baal-salisa in prinese možu Božjemu od prvin svojih: dvajset ječmenovih kruhov in svežega klasja v vreči svoji. On pa veli: Daj ljudstvu, da bi jedli!

4:43  Njegov strežnik pa reče: Kaj? ali naj to dam sto možem? Pa on veli: Daj ljudstvu, da bi jedli! zakaj tako pravi Gospod: jedli bodo, in še preostane.

4:44  Postavi torej prednje, in jedli so in je še ostalo po besedi Gospodovi.

Chapter 5

5:1  Naaman, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodu in spoštovan, zakaj po njem je Gospod dal zmago Sircem; bil je tudi hraber vojščak, toda gobav.

5:2  Sirci pa so bili v plenilnih četah vdrli v Izraelovo deželo in ujeto s seboj pripeljali majhno deklico; in ta je stregla ženi Naamanovi.

5:3  In reče gospodinji svoji: Ah, da bi bil gospod moj pri proroku, ki je v Samariji! Potem bi ga ozdravil njegovih gob!

5:4  In Naaman gre noter h gospodu svojemu in mu pove, rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz Izraelove dežele.

5:5  Nato veli sirski kralj: Odpravi se tja, jaz pošljem list kralju Izraelovemu. In odide, vzemši s seboj deset talentov srebra in šest tisoč zlatnikov in desetero prazničnih oblek.

5:6  In prinese list kralju Izraelovemu s tem besedilom: In sedaj, ko pride ta list do tebe, glej, poslal sem Naamana, služabnika svojega, k tebi, da ga ozdraviš njegovih gob.

5:7  Ko pa prebere kralj Izraelov ta list, si raztrga oblačila in reče: Ali sem Bog, da morem usmrtiti in oživiti, da ta pošilja k meni moža, naj ga ozdravim gob? Pa premislite, prosim, in glejte, da išče razloga za boj z menoj!

5:8  Ali ko Elizej, mož Božji, zasliši, da je kralj Izraelov raztrgal oblačila svoja, pošlje h kralju in sporoči: Zakaj si raztrgal oblačila svoja? Naj le pride k meni, in spozna, da je prorok v Izraelu!

5:9  Tedaj pride Naaman s konji svojimi in z vozovi svojimi ter se ustavi pri vratih Elizejeve hiše.

5:10  Elizej pa pošlje sla k njemu, veleč: Pojdi in umij se v Jordanu sedemkrat, in meso se ti obnovi in bodeš čist!

5:11  A Naaman se ujezi in odhajajoč govori: Glejte, menil sem, da pride gotovo ven k meni in pristopi in bo, klical ime Gospoda, Boga svojega, in potegne roko svojo čez boleznivino, in tako ozdravi gobe.

5:12  Nista li Abana in Farfar, reki v Damasku, boljši nego vse vode Izraelove, da bi se v njiju umil in se očistil? Obrne se torej in jezen hoče oditi.

5:13  Hlapci njegovi pa pristopijo in govore ž njim in reko: Oče moj, ako bi ti bil prorok ukazal kaj velikega, ne bi bil storil tega? Koliko bolj, ko ti je rekel samo: Umij se in bodi čist!

5:14  Tedaj gre doli in se pogrezne sedemkrat v Jordanu, kakor je velel mož Božji: in meso se mu zopet naredi kakor majhnega dečka meso, in bil je čist.

5:15  In vrne se k možu Božjemu, on in vse spremstvo njegovo. In vstopi in se postavi predenj ter reče: Glej, sedaj vem, da ni Boga na vsej zemlji, samo v Izraelu! Zdaj torej vzemi, prosim, darilo od hlapca svojega!

5:16  On pa reče: Kakor res živi Gospod, ki stojim pred njega obličjem, ničesar ne vzamem! In ga sili, naj vzame, pa on odkloni.

5:17  Nato reče Naaman: Če torej nočeš, daj, prosim, hlapcu svojemu prsti, kolikor je moreta nesti dva mezga; zakaj hlapec tvoj ne bo odslej daroval žgalnih in klalnih žrtev drugim bogovom razen Gospodu samemu.

5:18  Samo v tem bodi Gospod milostiv hlapcu tvojemu: Kadar gre moj gospodar v hišo Rimonovo molit in se nasloni na mojo roko in jaz se priklonim v hiši Rimonovi, naj prizanese Gospod temu priklanjanju mojemu v hiši Rimonovi iz tega razloga.

5:19  On mu veli: Pojdi v miru! In šel je od njega nekoliko poti.

5:20  V tem si je rekel Gehazi, hlapec Elizeja, moža Božjega: Glej, gospodar moj je prevarčno ravnal s tem Naamanom Sircem, da ni vzel iz rok njegovih, kar je prinesel; kakor res Gospod živi, potečem za njim, da prejmem kaj od njega.

5:21  Žene se torej Gehazi za Naamanom: In ko Naaman in vidi, da teče nekdo za njim, stopi z voza in mu gre naproti ter vpraša: Je li dobro?

5:22  Ta reče: Dobro! Gospod moj me je poslal, naj sporočim: Glej, ravno sedaj sta k meni prišla dva mladeniča iz proroških sinov z Efraimskega gorovja. Daj jima, prosim, talent srebra in dve praznični obleki.

5:23  In Naaman veli: Izvoli vzeti dva talenta! In ga prisili ter mu zaveže dva talenta srebra v dve mošnji in dve praznični obleki in ju zadene dvema njegovima hlapcema; in ona to neseta pred njim.

5:24  In ko pride do hriba, vzame to iz njunih rok in odloži v hišo; potem odpusti moža, in sta odšla.

5:25  A sam stopi noter in se postavi pred svojega gospodarja. Tedaj mu reče Elizej: Odkod si prišel, Gehazi? Odgovori: Hlapec tvoj ni hodil ne sem, ne tja.

5:26  On pa mu veli: Ni li šlo srce moje s teboj, ko se je vrnil mož z voza svojega tebi naproti? Je li čas jemati srebro in oblačila in pridobivati oljkove vrte in vinograde, ovce in vole, hlapce in dekle?

5:27  Zatorej se bodo gobe Naamanove prijele tebe in semena tvojega vekomaj! In šel je od njega ven gobav in bel kakor sneg.

Chapter 6

6:1  In proroški sinovi reko Elizeju: Glej vendar, kraj, kjer stanujemo pred teboj, je nam pretesen.

6:2  Dovoli, da gremo k Jordanu, in ondi naj vzame vsak lesa, in naredimo si tam domovališče. On odgovori: Pojdite!

6:3  Eden pa reče: Izvoli, prosim, iti s hlapci svojimi! Odgovori: Pojdem.

6:4  In šel je ž njimi. In ko pridejo doli k Jordanu, sekajo les.

6:5  In ko eden seka drevo, mu pade železo v vodo, in zavpije in reče: Gorje, moj gospod, saj še to sem vzel naposodo!

6:6  A mož Božji vpraša: Kam je padlo? In pokaže mu tisti kraj. On pa odreže palico in jo porine tja in stori, da železo splava.

6:7  In veli: Vzdigni si ga! In iztegne roko ter ga vzame.

6:8  Kralj sirski pa se je bojeval zoper Izraela; in se je posvetoval s služabniki svojimi in je rekel: Na tem in tem mestu bodi moj tabor.

6:9  A mož Božji pošlje h kralju Izraelovemu in sporoči: Varuj se, da ne greš na tisto mesto, kajti tja so se odpravili Sirci.

6:10  In kralj Izraelov je poslal na mesto, ki mu je o njem mož Božji bil povedal in ga posvaril, in se ga je ognil ne enkrat ali dvakrat samo.

6:11  In sirskemu kralju se je srce hudo vznemirilo zaradi tega; in pokliče služabnike svoje in jim veli: Mi li nočete povedati, kdo je od naših zvezan s kraljem Izraelovim?

6:12  Eden služabnikov njegovih pa mu reče: Ni tako, gospod moj, kralj, temuč Elizej prorok, ki je v Izraelu, pravi kralju Izraelovemu besede, ki jih govoriš v svoji spalnici!

6:13  Kralj veli: Pojdite in poglejte, kje je, da pošljem in ga ujamem. In naznanijo mu, rekoč: Glej, v Dotanu je!

6:14  Zatorej pošlje tja konje in vozove in veliko vojsko, in pridejo ponoči ter obkolijo mesto.

6:15  In ko vstane strežnik moža Božjega zarana in gre ven, vidi vojsko s konji in vozovi okoli mesta. In strežnik njegov mu reče: Gorje, gospod moj, kaj bomo počeli?

6:16  On odgovori: Ne boj se, zakaj več jih je z nami nego ž njimi!

6:17  In Elizej moli in reče: Gospod, prosim, odpri mu oči, da bo videl. In Gospod je odprl mladeniču oči, in je videl, in glej: gora je bila polna konj in ognjenih voz okoli Elizeja.

6:18  In ko pridejo do njega, moli Elizej h Gospodu in reče: Udari, prosim, ta narod s slepoto! In udaril jih je s slepoto po besedi Elizejevi.

6:19  In Elizej jim reče: To ni tista pot, ne tisto mesto; pojdite za menoj in privedem vas k možu, ki ga iščete. In pripelje jih v Samarijo.

6:20  Ko pa pridejo v Samarijo, reče Elizej: Gospod, odpri oči tem možem, da vidijo. In Gospod je odprl njih oči, in videli so, in glej, bili so sredi Samarije!

6:21  In ko jih ugleda kralj Izraelov, reče Elizeju: Ali naj jih pobijem, oče moj? Naj jih pobijem?

6:22  On odgovori: Ne pobijaj jih! Ali bi pobil tiste, ki si jih ujel z mečem in z lokom svojim? Postavi prednje kruha in vode, da jedo in pijo in se povrnejo h gospodu svojemu.

6:23  In jim je pripravil veliko gostovanje. In ko so bili jedli in pili, jih je odpustil, in šli so h gospodu svojemu. In sirske čete niso več vdirale v deželo Izraelovo.

6:24  In zgodi se potem, da zbere Ben-hadad, sirski kralj, vso vojsko in gre gori ter oblega Samarijo.

6:25  In nastane velika lakota v Samariji, in glej, oblegali so Samarijo toliko časa, da se je prodajala oslovska glava za osemdeset srebrnikov in četrtinka golobje piče za pet srebrnikov.

6:26  In ko je kralj Izraelov šel mimo po zidovju, zavpije vanj žena in reče: Pomozi mi, gospod moj, kralj!

6:27  On pa reče: Ko ti Gospod ne pomore, odkod naj ti pomorem jaz? z gumna ali iz tlačilnice?

6:28  In kralj jo vpraša: Kaj ti je? Ona reče: Ta žena mi je rekla: Daj sina svojega, da ga sneva danes, in mojega sina bova jedli jutri!

6:29  Skuhali sva torej mojega sina in ga snedli. In drugi dan ji velim: Daj sem sina svojega, da ga sneva! A ona ga je skrila.

6:30  Ko je slišal kralj besede žene, si je raztrgal oblačila; šel pa je naprej po zidovju, in ljudstvo je gledalo, in glej, imel je znotraj raševnik po životu.

6:31  Tedaj reče kralj: Bog mi stóri to in to še prideni, ako danes ostane glava Elizeja, sina Safatovega, na njem!

6:32  Elizej pa je sedel v hiši svoji, in starejšine so sedeli pri njem. In kralj pošlje sla pred seboj; a preden dospe sel k njemu, reče Elizej starejšinam: Ne vidite li, kako je poslal tisti morilčev sin, da se mi odseka glava? Glejte, ko pride sel, da zaprete duri in ga z durmi nazaj pahnete! Ni li šum nog gospoda njegovega za njim?

6:33  Ko ž njimi še govori, glej, pride sel doli k njemu. In reče: Glej, to hudo je od Gospoda, čemu naj še čakam Gospoda?

Chapter 7

7:1  Tedaj reče Elizej: Čujte besedo Gospodovo: Tako pravi Gospod: Jutri ob tem času bode mera bele moke po seklu in dve meri ječmena po seklu pri samarijskih vratih.

7:2  Nato odgovori vojvoda, na čigar roko se je kralj naslanjal, možu Božjemu in reče: Glej, ko bi Gospod odprl zatvornice na nebu, bi li moglo to biti? On pa reče: Glej, videl boš s svojimi očmi, a ne boš jedel od tega!

7:3  Bili so pa štirje gobavci pred vhodom v vrata Samarije; in reko drug drugemu: Kaj tu sedimo, dokler umrjemo?

7:4  Ako bi rekli: Pojdimo v mesto, lakota je v mestu, in tam nam je umreti; ako pa ostanemo tu, moramo tudi umreti! Pojdimo torej, vrinimo se v vojsko Sircev! Ako nas ohranijo v življenju, bomo živeli, ako nas pobijejo, umrjemo.

7:5  Vstanejo torej v mraku, da bi šli v tabor Sircev. In ko pridejo do skrajnega konca v taborišču Sircev, glej, ni tu nikogar.

7:6  Gospod je namreč dal sirski vojski slišati ropot voz in topotanje konj in hrup vojske velike; in rekli so drug drugemu: Glej, kralj Izraelov je najel zoper nas kralje Hetejcev in kralje Egipčanov, da pridero nad nas!

7:7  Zato so vstali in pobegnili v mraku, zapustivši svoje šatore in svoje konje in osle v taboru, kakor je bil, in so bežali, da si otmo življenje.

7:8  Ko torej pridejo oni gobavci na skrajni konec taborišča, stopijo v najbližji šator, jedo in pijejo in odneso odtod srebro, zlato in oblačil ter gredo in skrijejo to; in pridejo zopet in stopijo v drugi šator in pobero ravno tako, odneso in skrijejo.

7:9  Tedaj reko drug drugemu: Ne delamo prav. Ta dan je veselega poročila dan, in mi molčimo, ako počakamo do jutranjega svita, nas doleti kazen. Sedaj torej pridite, pojdimo in naznanimo to hiši kraljevi.

7:10  In pridejo in kličejo mestni straži, in povedo jim, rekoč: Prišli smo do tabora Sircev, in glej, ni bilo ondi nikogar, ne glasu človeškega, samo konji in osli privezani in šatori, kakor so bili.

7:11  In kličejo vratarjem, in ti povedo notri kraljevi družini.

7:12  In kralj vstane po noči ter reče hlapcem svojim: Povem vam zdaj, kaj so nam naredili Sirci. Vedo, da trpimo lakoto, zato so šli ven iz tabora in se poskrili na polju, češ: kadar pridejo iz mesta, jih ujamemo žive in se spravimo v mesto!

7:13  Nato odgovori eden hlapcev njegovih in reče: Vzemimo petere ostale konje, ki so preostali v mestu (glej, godi se jim kakor vsej množici Izraelovi, ki je ostala v njem; glej, godi se jim kakor vsej množici Izraelovi, ki je poginila), te pošljimo in oglejmo!

7:14  Tedaj vzamejo dva, voza s konji, in kralj jih pošlje za sirsko vojsko, rekoč: Pojdite in oglejte!

7:15  In šli so za njimi do Jordana, in glej, vsa pot je bila polna oblačil in orodja, ki so ga Sirci od sebe vrgli v naglici svoji. In poslanci se vrnejo in sporoče kralju.

7:16  Tedaj gre ljudstvo ven in opleni tabor Sircev. In bila je mera bele moke po seklu in dve meri ječmena po seklu, kakor je bil rekel Gospod.

7:17  Kralj pa je postavil tistega vojvodo, na čigar roko se je naslanjal, da nadzoruje pri vratih; a ljudstvo ga je pogazilo med vrati, da je umrl, kakor je napovedal mož Božji v govoru svojem, ko je bil prišel k njemu kralj.

7:18  Kajti izpolnilo se je, kar je bil mož Božji povedal kralju, rekoč: Dve meri ječmena bosta po seklu in mera bele moke po seklu jutri ob tem času pri samarijskih vratih.

7:19  In tisti vojvoda je odgovoril možu Božjemu in rekel: Pa glej, ko bi Gospod odprl zatvornice na nebu, bi li moglo to biti? On pa mu je rekel: Glej, videl boš s svojimi očmi, a ne boš jedel od tega!

7:20  In tako se mu je zgodilo: kajti ljudstvo ga je pogazilo med vrati, in je umrl.

Chapter 8

8:1  In Elizej je bil dejal ženi, ki ji je sina oživil, rekoč: Vstani in odidi ti in družina tvoja in bivaj v tujini, kjerkoli moreš; zakaj Gospod je poklical lakoto, ki tudi pride v deželo in bo trpela sedem let.

8:2  In žena vstane ter stori po besedi moža Božjega in odide z družino svojo in biva kot tujka v deželi Filistejcev sedem let.

8:3  Ko pa mine sedem let, se povrne iz dežele Filistejcev in gre, da se oglasi pri kralju za hišo in za njivo svojo.

8:4  Kralj pa je ravnokar govoril z Gehazijem, hlapcem moža Božjega, in rekel: Pripoveduj mi, prosim, vse velike reči, ki jih je storil Elizej!

8:5  In zgodi se, ko pripoveduje kralju, kako je oživil mrtvega, glej, žena, ki ji je sina privedel v življenje, pride prosit kralja hiše svoje in njive svoje. Tedaj reče Gehazi: Gospod moj, kralj, tu je tista žena, in ta je njen sin, ki ga je oživil Elizej!

8:6  In kralj jo vpraša, in ona mu po vrsti pove. Nato ji kralj določi dvornika in mu veli: Povrni ji vse, kar je njenega, tudi vse pridelke njive od časa, ko je zapustila deželo, do tega dne.

8:7  In Elizej pride v Damask. Ben-hadad, kralj sirski, pa je bil bolan; in so mu povedali, rekoč: Mož Božji je prišel sem.

8:8  In kralj veli Hazaelu: Vzemi darilo v roko in pojdi naproti možu Božjemu in vprašaj Gospoda po njem in reci: Ali ozdravim od te bolezni?

8:9  Hazael mu torej gre naproti, vzemši s seboj daril od vsega blaga iz Damaska, tovora na štiridesetih velblodih; in pride in stopi predenj in reče: Sin tvoj Ben-hadad, kralj sirski, me je poslal k tebi, rekoč: Ali ozdravim od te bolezni?

8:10  In Elizej mu reče: Pojdi, reci mu: Gotovo ozdraviš. Toda Gospod mi je pokazal, da gotovo umre.

8:11  In prorok vpre oči vanj in ga trdno gleda, da ga je bilo sram; in mož Božji se razjoka.

8:12  In Hazael vpraša: Zakaj joče gospod moj? Odgovori: Ker vem, koliko zlega storiš sinovom Izraelovim: njih utrjena mesta požgeš z ognjem in njih mladeniče pobiješ z mečem in njih otročiče razbiješ ob skali in njih noseče prerežeš.

8:13  In Hazael reče: Kaj je hlapec tvoj, ki je le pes, da bi storil to veliko reč? In Elizej odgovori: Gospod mi je pokazal, da bodeš kralj Siriji!

8:14  Tedaj odide od Elizeja in pride h gospodarju svojemu; ta ga vpraša: Kaj ti je rekel Elizej? On odgovori: Rekel mi je, da gotovo ozdraviš.

8:15  Drugi dan pa vzame odejo in jo omoči v vodi ter mu jo razgrne čez obraz, da je umrl. In Hazael je zakraljeval na mestu njegovem.

8:16  V petem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega (ko je bil Josafat kralj Judov), je zakraljeval Joram, sin Josafata, kralja Judovega.

8:17  Dvaintrideset let je imel, ko je zakraljeval, in vladal je osem let v Jeruzalemu.

8:18  In hodil je po potu kraljev Izraelovih, kakor je delala hiša Ahabova, kajti imel je hčer Ahabovo za ženo; in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

8:19  Ali Gospod ni hotel uničiti Jude, zaradi Davida, hlapca svojega, kakor mu je bil obljubil, da mu da svetilo za sinove njegove vse dni.

8:20  V njegovih dneh so odstopili Edomci izpod oblasti Judove in si postavili kralja zase.

8:21  Tedaj je šel Joram proti Zairu in vsi vozovi njegovi ž njim; in vzdignil se je po noči ter pobil Edomce, ki so ga obdajali, in tudi poveljnike njih vozovom. In ljudstvo je bežalo v šatore svoje.

8:22  Vendar so se Edomci upirali oblasti Judovi do tega dne. Tudi Libna se je uprla v tistem času.

8:23  A druge zgodbe Joramove in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

8:24  In legel je Joram k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem. In Ahazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

8:25  V dvanajstem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega, je zakraljeval Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega.

8:26  Dvaindvajset let je imel Ahazija, ko je zakraljeval, in vladal je eno leto v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrija, kralja Izraelovega.

8:27  In hodil je po poti hiše Ahabove, delajoč, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor je delala Ahabova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.

8:28  In šel je z Joramom, sinom Ahabovim, na vojno zoper Hazaela, kralja sirskega, v Ramot v Gileadu; in Sirci so ranili Jorama.

8:29  In vrnil se je kralj Joram, da bi si lečil v Jezreelu rane, ki so mu jih Sirci zadeli v Rami, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaelom. Ahazija pa, sin Jorama, kralja Judovega, je prišel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je ležal bolan.

Chapter 9

9:1  Elizej prorok pa pokliče enega izmed proroških sinov in mu veli: Opaši si ledja in vzemi to oljenico v roko in pojdi v Ramot v Gileadu.

9:2  In ko dospeš tja, poglej, kje je Jehu, sin Josafata, sina Nimsijevega, in stopi noter in véli mu vstati izmed bratov svojih in ga pelji v notranjo izbo.

9:3  Potem vzemi oljenico in mu jo izlij na glavo in reci: Tako pravi Gospod: Pomazilil sem te za kralja Izraelu. Nato odpri duri in beži, nič se ne múdi.

9:4  Gre torej tisti mladenič, mlad prorok, v Ramot v Gileadu.

9:5  In ko pride tja, glej, vojni poglavarji so sedeli; in reče: Besedo imam do tebe, o poglavar! In Jehu vpraša: Do katerega nas vseh? Odgovori: Do tebe, o poglavar!

9:6  Tedaj vstane in stopi v hišo; on pa mu izlije olje na glavo in mu reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Pomazilil sem te za kralja ljudstvu Gospodovemu Izraelu.

9:7  In udaril boš hišo Ahaba, gospoda svojega, da maščujem kri hlapcev svojih prorokov in kri vseh hlapcev Gospodovih nad Jezabelino roko.

9:8  Kajti vsa hiša Ahabova pogine in pogubim od Ahabovih vsakega moškega, njega, ki je vklenjen, in njega, ki je prost v Izraelu.

9:9  In naredim s hišo Ahabovo kakor s hišo Jeroboama, sina Nebatovega, in kakor s hišo Baasa sinu Ahijevega.

9:10  In psi bodo žrli Jezabelo na Jezreelski zemlji, in nikogar ne bode, ki bi jo pokopal. – Nato odpre duri in pobegne:

9:11  Tedaj pride Jehu ven k služabnikom svojega gospoda, in eden ga vpraša: Je li mir? Zakaj je prišel ta neumnik k tebi? On pa jim reče: Saj poznate moža in govor njegov!

9:12  Oni reko: Lažeš; povej nam vendar! On reče: tako in tako je govoril z menoj in dejal: Tako pravi Gospod: Pomazilil sem te za kralja Izraelu.

9:13  Nato pohité in vsak vzame oblačilo svoje in ga dene podenj vrhu stopnic, ter zatrobijo v trobento in reko: Jehu je kralj!

9:14  Jehu torej, sin Josafata, sina Nimsijevega, je sklenil zaroto proti Joramu. (Joram pa je z vsem Izraelom stražil Ramot v Gileadu zaradi Hazaela, kralja sirskega.

9:15  A kralj Joram se je bil vrnil, da bi si zdravil v Jezreelu rane, ki so mu jih zadeli Sirci, ko se je bojeval s Hazaelom, sirskim kraljem.) Jehu pa je dejal: Ako je vaša volja, nihče naj ne ubeži in ne gre iz mesta, da bi povedal v Jezreelu!

9:16  In Jehu stopi na voz in se pelje v Jezreel, zakaj Joram je ležal ondi. Ahazija pa, kralj Judov, je prišel doli obiskat Jorama.

9:17  In čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreelu, ugleda Jehujevo krdelo, da se bliža, in reče: Vidim neko krdelo. Tedaj veli Joram: Vzemi jezdeca in ga pošlji onim naproti, naj vpraša: Je li mir?

9:18  In jezdec jim gre naproti in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu pa odvrne: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj! In čuvaj to oznani, rekoč: Sel je prišel do njih, pa se ne vrača!

9:19  Tedaj pošlje drugega jezdeca. Ta pride k njim in reče: Tako pravi kralj: Je li mir? Jehu odgovori: Kaj tebi do miru? Okreni se in hodi zadaj za menoj!

9:20  In čuvaj to oznani, rekoč: Prišel je prav do njih, pa se ne vrača. Vožnja pa je kakor vožnja Jehuja, sina Nimsijevega; zakaj žene voz, kakor bi besnel.

9:21  In Joram veli: Zaprezite! In zaprežejo mu voz. In Joram, kralj Izraelov, in Ahazija, kralj Judov, se peljeta ven, vsak na vozu svojem, Jehuju naproti. In ga srečata na zemljišču Nabota Jezreelčana.

9:22  In ko Joram zagleda Jehuja, reče: Je li mir, Jehu? On pa odgovori: Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja in čarodejstva matere tvoje Jezabele!

9:23  Tedaj se obrne Joram, da zbeži, in reče Ahaziju: Izdajstvo je, o Ahazija!

9:24  A Jehu prime krepko za lok in ustreli Jorama med pleča, da mu je šla pšica ven skozi srce, in zgrudil se je na vozu svojem.

9:25  Nato veli Jehu Bidkarju, svojemu vojvodi: Vzemi in vrzi ga na zemljišče Nabota Jezreelčana; zakaj spomni se, ko sva jaz in ti jezdila skupaj za Ahabom, očetom njegovim, da je Gospod izrekel to grožnjo zoper njega:

9:26  Videl sem zares včeraj kri Nabotovo in kri sinov njegovih, govori Gospod; in poplačam ti na tem zemljišču, govori Gospod. Sedaj pa ga vzemi in vrzi na to zemljišče, po besedi Gospodovi.

9:27  Ko pa je videl to Ahazija, kralj Judov, je zbežal po poti proti vrtni hiši. A Jehu se je gnal za njim in velel: Udarite tudi njega na vozu! In udarili so ga ob strmcu v Gur, ki je pri Ibleamu. In bežal je v Megido, in ondi je umrl.

9:28  In hlapci njegovi so ga pripeljali na vozu v Jeruzalem in ga pokopali v grobu njegovem z njegovimi očeti v mestu Davidovem.

9:29  Ahazija pa je bil zakraljeval nad Judom v enajstem letu Jorama, sina Ahabovega.

9:30  In ko pride Jehu v Jezreel in Jezabel zasliši o tem, si namaže z lepotico obličje in nališpa glavo in gleda skozi okno.

9:31  In ko stopi Jehu v vrata, reče ona: Se li je dobro godilo Zimriju, morilcu gospoda svojega?

9:32  On pa povzdigne obličje proti oknu in reče: Kdo je z menoj? kdo? In pogledajo nanj dva ali trije komorniki.

9:33  In on veli: Vrzite jo doli! In vrgli so jo doli, in stena je bila poškropljena ž njeno krvjo in konji; in jo je poteptal.

9:34  In ko je prišel noter, je jedel in pil, in je rekel: Poglejte vendar po tisti prokleti in pokopljite jo, ker kraljeva je hči.

9:35  In ko so jo šli pokopat, niso našli drugega od nje nego čepinjo in noge in dlani njenih rok.

9:36  Zato pridejo nazaj in mu povedo. On pa reče: Beseda Gospodova je, ki jo je govoril po hlapcu svojem, Eliju Tisbljanu, rekoč: Na Jezreelski zemlji bodo psi žrli Jezabelino meso

9:37  in truplo Jezabelino bode kakor gnoj na površju polja, na Jezreelski zemlji, tako da ne bodo rekli: To je Jezabela!

Chapter 10

10:1  Ahab pa je imel sedemdeset sinov v Samariji. In Jehu napiše liste in pošlje v Samarijo jezreelskim poglavarjem, namreč starejšinam in vzgojevalcem sinov Ahabovih, s tem besedilom:

10:2  Precej, ko prejmete ta list, ker so vašega gospoda sinovi pri vas in imate tudi vozove in konje, utrjeno mesto in orožje,

10:3  poglejte torej, kateri je najboljši in najpripravnejši izmed sinov gospoda vašega, in ga posadite na očeta njegovega prestol ter se bojujte za hišo gospoda svojega!

10:4  Oni pa se silno zboje in reko: Glejte, dva kralja nista mogla stati pred njim, kako naj mi stojimo?

10:5  In načelnik dvorca in mestni glavar in starejšine in vzgojevalci sinov pošljejo k Jehuju in sporoče: Hlapci smo tvoji in storimo vse, kar nam ukažeš. Ne postavimo nikogar za kralja. Stóri, kar se ti zdi prav!

10:6  Tedaj jim napiše list v drugič s temi besedami: Ako ste na moji strani in hočete poslušati moj glas, vzemite glave tistih mož, sinov svojega gospoda, in pridite k meni v Jezreel jutri ob tem času! Bili so pa sinovi kraljevi, sedemdeset oseb, pri prvakih mesta, ki so jih vzgajali.

10:7  Ko so torej prejeli ta list, vzamejo kraljeve sinove in jih pobijejo, vseh sedemdesetero mož, in denejo njih glave v koše ter jih pošljejo k njemu v Jezreel.

10:8  In pride sporočnik ter mu naznani, rekoč: Prinesli so sinov kraljevih glave. On veli: Denite jih na dva kupa ob vhodu v vrata do jutra!

10:9  Zjutraj pa, ko pride ven, se ustopi in reče vsemu ljudstvu: Pravični ste! Glejte, jaz sem napravil zaroto zoper gospodarja svojega in ga umoril. A kdo je pobil vse te?

10:10  Vedite torej, da nič ne pade na zemljo iz besed Gospodovih, ki jih je govoril Gospod o hiši Ahabovi; zakaj Gospod je storil, kar je bil napovedal po hlapcu svojemu Eliju.

10:11  Tako je pobil Jehu vse, ki so ostali od hiše Ahabove v Jezreelu, in vse prvake njegove in zaupnike in duhovnike njegove, da mu ni ostal ne eden.

10:12  In vstane in odide in gre v Samarijo. In ko je bil pri strižnici pastirjev ob potu,

10:13  sreča Jehu brate Ahazija, kralja Judovega, ter vpraša: Kdo ste? Odgovore: Bratje smo Ahazijevi in gremo doli pozdravljat sinove kraljeve in kraljice sinove.

10:14  In veli: Zgrabite jih žive! In zgrabili so jih žive in jih pomorili pri vodnjaku strižnice, dvainštirideset mož; ne enega od njih ni pustil.

10:15  In ko gre odtod dalje, naleti na Jonadaba, sina Rehabovega, ki mu je šel naproti, in ga pozdravi in mu reče: Je li tvoje srce pošteno, kakor je moje srce proti tvojemu? In Jonadab odgovori: Je. Ako je, veli, podaj mi roko. In poda mu roko, in on ga vzame k sebi na voz

10:16  in reče: Pojdi z menoj in poglej gorečnost mojo za Gospoda! In so ga peljali na vozu njegovem.

10:17  In ko pride Jehu v Samarijo, pobije vse, kar jih je ostalo od Ahabovih v Samariji, da ga je dočista pogubil po besedi Gospodovi, ki jo je bil govoril Eliju.

10:18  In Jehu skliče vse ljudstvo in jim reče: Ahab je malo služil Baalu, Jehu pa mu hoče bolj služiti.

10:19  Zato mi sedaj skličite vse proroke Baalove, vse častilce in vse duhovnike njegove, da nikogar ne manjka, zakaj veliko daritev prinesem Baalu. Kogarkoli pogrešimo, ta ne bo živel. Ali Jehu je to storil zvito, da bi pokončal častilce Baalove.

10:20  In Jehu veli: Posvetite praznično zborovanje za Baala! In so ga oklicali.

10:21  Jehu pošlje tudi po vsem Izraelu, in vsi častilci Baalovi pridejo, da ni bilo moža, ki ne bi bil prišel. In šli so v hišo Baalovo, in hiša Baalova se je napolnila od konca do kraja.

10:22  In veli njemu, ki je bil nad oblačilnico: Prinesi oblačila vsem častilcem Baalovim! In prinese jim ven oblačila.

10:23  In Jehu stopi z Jonadabom, sinom Rehabovim, v hišo Baalovo, in reče častilcem Baalovim: Preiščite in poglejte, da ne bo nikogar med vami izmed služabnikov Gospodovih, temuč da bodo Baalovi častilci sami!

10:24  In gredo noter darovat klalščine in žgalščine. Jehu pa si je postavil osemdeset mož zunaj; in jim reče: Ako kdo pobegne iz teh mož, ki vam jih izročam, življenje tistega, kdor ga pusti, bode za življenje njegovo.

10:25  In zgodi se, ko so končali darovanje žgalščine, da veli Jehu stražarjem in poveljnikom: Stopite noter in pobijte jih, da nihče ne uide! In jih udarijo z ostrino meča; in stražarji in poveljniki jih pomečejo ven. Nato gredo v mesto hiše Baalove

10:26  in prineso ven poslikane stebre, ki so bili v hiši Baalovi, ter jih sežgo.

10:27  In starejo steber Baalov in zrušijo hišo Baalovo ter narede iz nje stranišče do tega dne.

10:28  Tako je Jehu potrebil Baala iz Izraela.

10:29  Toda od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela, ni odstopil Jehu, da bi ne hodil za zlatima teletoma, ki sta bili v Betelu in v Danu.

10:30  In Gospod je rekel Jehuju: Ker si dobro izvršil, kar je prav v mojih očeh, in si storil hiši Ahabovi po vsem, kar mi je bilo v srcu, bodo sedeli tvoji sinovi do četrtega roda na prestolu Izraelovem.

10:31  Ali Jehu ni ohranil tega da bi bil živel po postavi Gospoda, Boga Izraelovega, z vsem srcem svojim: ni odstopil od grehov Jeroboamovih, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela.

10:32  V tistih dneh je začel Gospod prikrajševati Izraela; kajti Hazael jih je porazil po vseh mejah Izraelovih:

10:33  ob Jordanu proti vzhodu vso deželo Gileadsko, Gadske, Rubenske in Manasejce, od Aroerja, ki je pri potoku Arnonu, Gileadsko in tudi Basansko deželo.

10:34  A druge zgodbe Jehujeve in vse, kar je storil, in vsa moč njegova, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

10:35  In Jehu je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji. In Joahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

10:36  Dni pa, kar jih je vladal Jehu Izraelu v Samariji, je bilo osemindvajset let.

Chapter 11

11:1  Ko pa je videla Atalija, mati Ahazijeva, da je njen sin mrtev, vstane in pogubi vse seme kraljevo.

11:2  Ali Joseba, hči kralja Jorama, sestra Ahazijeva, vzame Joasa, sina Ahazijevega, in ga ukrade izmed kraljevih sinov, ki so jih morili, in potisne njega in njegovo pestunjo v spalnico; in skrili so ga pred Atalijo, da ni bil umorjen.

11:3  In bil je ž njo skrit v hiši Gospodovi šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.

11:4  A v sedmem letu pošlje Jojada in pokliče poveljnike nad sto Karejcev in stražarjev, ter jih pelje k sebi v hišo Gospodovo; in sklene zavezo ž njimi in vzame od njih prisego v hiši Gospodovi ter jim pokaže sina kraljevega.

11:5  In jim zapove, rekoč: To je reč, ki jo boste storili: tretjina vas, ki prihajate noter ob sobotah, bodite na straži v hiši kraljevi;

11:6  tretjina pa bodi pri Surskih vratih in tretjina bodi pri vratih vzadaj za stražarji; tako boste stregli v hišni straži, v obrano.

11:7  A tista dva oddelka iz vas, vsi, ki odhajate ob sobotah, boste stregli v straži hiše Gospodove pri kralju.

11:8  In obkrožite kralja vseokrog, vsakdo držeč svoje orožje v roki; in kdor bi se vrinil v vaše vrste, bodi umorjen; in bodete pri kralju, ko pojde ven in ko pojde noter.

11:9  In poveljniki nad sto so storili vse, kakor jim je zapovedal Jojada duhovnik: vsak vzame k sebi može svoje, tiste, ki so imeli priti služit v soboto, s tistimi, ki jim je bilo oditi v soboto, in pridejo k Jojadu duhovniku.

11:10  In duhovnik izroči poveljnikom nad sto sulice in ščite, ki jih je imel kralj David in so bili v hiši Gospodovi.

11:11  In stražarji so stali, vsak mož z orožjem v roki, od desne strani hiše do leve strani hiše, poleg oltarja in hiše, okoli kralja.

11:12  Potem pripelje ven sina kraljevega in dene nanj krono in mu da pričevanje; in ga postavijo za kralja ter ga pomazilijo, in ploskajo z rokami in govore: Živel kralj!

11:13  Ko pa je Atalija slišala glas straže in ljudstva, pride k ljudstvu v hišo Gospodovo.

11:14  In pogleda, in glej, kralj stoji ob stebru, kakor je bila navada, in poveljniki in trobente pri njem, in vse ljudstvo dežele se veseli, in trobijo v trobente. Tedaj raztrga Atalija oblačila svoja in zavpije: Zarota, zarota!

11:15  Jojada duhovnik pa zapove poveljnikom nad sto, ki so bili vojski na čelu, in jim reče: Odpeljite jo ven med vrstami, in kdor bi šel za njo, ubijte ga z mečem; kajti duhovnik je rekel: Ne sme umreti v hiši Gospodovi!

11:16  In polože roke nanjo; in šla je po poti, koder hodijo konji v hišo kraljevo, in ondi so jo umorili.

11:17  Tedaj sklene Jojada zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo ljudstvo Gospodovo, enako tudi med kraljem in ljudstvom.

11:18  In vse ljudstvo dežele je šlo v hišo Baalovo in so jo porušili; oltarje in podobe njegove pa so strli v kosce in Matana, duhovnika Baalovega, so umorili pred oltarji. In duhovnik je postavil nadzornike pri hiši Gospodovi.

11:19  In vzame poveljnike nad sto in Karejce in stražarje in vse ljudstvo dežele, in privedejo kralja doli od hiše Gospodove in pridejo skozi vrata straže k hiši kraljevi. In sedel je na kraljev prestol.

11:20  In vse ljudstvo dežele se je veselilo, in mesto je imelo mir. Atalijo pa so bili umorili z mečem pri kraljevi hiši.

11:21  Joas je bil sedem let star, ko je zakraljeval.

Chapter 12

12:1  V sedmem letu Jehujevem je zakraljeval Joas in je vladal štirideset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Zibija iz Bersebe.

12:2  In Joas je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih vse dni, dokler ga je poučeval Jojada duhovnik.

12:3  Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah.

12:4  In Joas veli duhovnikom: Ves denar posvečenih daril, ki se prinaša v hišo Gospodovo, srebro vsakega preštetega, srebro duš, s katerim je vsaka ocenjena, in vse srebro, ki pride komu v srce, da bi ga prinesel v hišo Gospodovo,

12:5  duhovniki naj ga sprejmejo vsak od svojega znanca; in naj popravijo, kar je podrtega pri hiši, kjerkoli najdejo kaj razdrtega.

12:6  Ali do triindvajsetega leta kralja Joasa duhovniki niso popravili, kar je bilo podrtega pri hiši.

12:7  Tedaj pokliče kralj duhovnika Jojada in druge duhovnike in jim reče: Zakaj ne popravite, kar je podrtega pri hiši? Zatorej ne jemljite več denarja od znancev svojih, ampak dajte ga v popravo hiše!

12:8  In duhovniki so privolili, da niso več jemali denarja od ljudstva, a hiše tudi niso popravljali.

12:9  A Jojada duhovnik vzame skrinjo ter izvrta luknjo v njenem pokrovu in jo postavi ob desni strani oltarja, koder se hodi v hišo Gospodovo; in duhovniki, ki so bili čuvaji pri vratih, so devali vanjo ves denar, kar se ga je prineslo v hišo Gospodovo.

12:10  In kadar so videli, da je dosti denarja v skrinji; je prišel gori kraljev pisar in veliki duhovnik, in sta preštela denar in ga spravila, kolikor so ga našli v hiši Gospodovi.

12:11  In dajali so pretehtani denar v roke delovodjem, ki so bili postavljeni pri hiši Gospodovi, in ti so ga izplačevali tesarjem in delavcem, ki so popravljali hišo Gospodovo,

12:12  in zidarjem in kamenosekom ter v nakupovanje lesa in obsekanega kamenja v popravo podrtin pri hiši Gospodovi in za vse, kar se je porabilo v izboljšavo hiše.

12:13  A srebrnih čaš, usekalnikov, vrčev, trobent in nobene zlate ali srebrne posode za hišo Gospodovo niso delali iz denarja, ki se je prinašal v hišo Gospodovo,

12:14  temuč so ga dajali delovodjem, in popravljala se je ž njim hiša Gospodova.

12:15  Tudi niso zahtevali računa od mož, ki so jim dajali denar, da plačajo delavcem, ker so ž njim zvesto ravnali.

12:16  Ali denarja od daritve za krivdo in od daritve za greh niso nosili za hišo Gospodovo, ker je bil duhovnikov.

12:17  Tedaj je šel gori Hazael, sirski kralj, in se je bojeval zoper Gat in ga dobil. In ko je obrnil Hazael obličje, da bi šel proti Jeruzalemu,

12:18  vzame Joas, kralj Judov, vse posvečeno, kar so bili posvetili očetje njegovi: Josafat, Joram in Ahazija, kralji na Judovem, in kar je bil sam posvetil, tudi vse zlato, kar se ga je našlo v zakladnici hiše Gospodove in hiše kraljeve, in pošlje to Hazaelu, sirskemu kralju. In umaknil se je od Jeruzalema.

12:19  Druge zgodbe Joasove pa in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

12:20  In njegova služabnika sta se vzdignila ter sklenila zaroto in sta ubila Joasa v hiši Milu, ob poti, koder se gre doli v Silo;

12:21  Jozakar namreč, sin Simeate, in Jozabad, sin Somerjev, njegova hlapca, sta ga ubila, da je umrl. In pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem, in Amazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 13

13:1  V triindvajsetem letu Joasa, sina Ahazijevega, kralja na Judovem, je zakraljeval Joahaz, sin Jehujev, nad Izraelom v Samariji in je vladal sedemnajst let.

13:2  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, in hodil za grehi Jeroboama, sina Nebatovega, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela; ni odstopil od njih.

13:3  In razvnela se jeza Gospodova nad Izraelom, in dal jih je v pest Hazaelu, sirskemu kralju, in Ben-hadadu, sinu Hazaelovemu, vse dni.

13:4  Joahaz pa je prosil blagovoljnosti Gospoda, in Gospod ga je uslišal; kajti videl je stisko Izraelovo, kako jih je zatiral sirski kralj.

13:5  (In Gospod je dal Izraelu rešitelja, da so se oprostili izpod oblasti Sircev; in sinovi Izraelovi so prebivali v šatorih svojih kakor poprej.

13:6  Vendar pa niso odstopili od grehov hiše Jeroboama, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela, ampak hodili so v njih. In Ašera je tudi ostala v Samariji.)

13:7  Zakaj ni pustil Joahazu ljudstva, nego le petdeset konjikov in deset voz in deset tisoč pešcev; kralj sirski jih je namreč pogubil in strl, da so bili kakor prah o mlatvi.

13:8  A druge zgodbe Joahazove in vse, kar je storil, in o moči njegovi, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

13:9  In Joahaz je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji, in Joas, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

13:10  V sedemintridesetem letu Joasa, kralja Judovega, je zakraljeval Joas, sin Joahazov, nad Izraelom v Samariji in je vladal šestnajst let.

13:11  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih; ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sina Nebatovega, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela, temuč živel je v njih.

13:12  A druge zgodbe Joasove in vse, kar je storil, in o moči njegovi, s katero se je bojeval zoper Amazija, kralja Judovega, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

13:13  In Joas je legel k očetom svojim, in Jeroboam je zasedel prestol njegov. In Joasa so pokopali v Samariji pri kraljih Izraelovih.

13:14  Elizej pa je zbolel za svojo boleznijo, za katero je tudi umrl. In Joas, kralj Izraelov, pride doli k njemu in joče nad njim ter reče: Oče moj, oče moj, vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi!

13:15  In Elizej mu reče: Prinesi lok in strelice! In mu prinese lok in pšice.

13:16  In Elizej veli kralju Izraelovemu: Napni lok s svojo roko! In ga napne svojeročno. Elizej pa dene roke svoje na roke kraljeve

13:17  in reče: Odpri okno proti vzhodu! In ga odpre. Tedaj veli Elizej: Stréli! In izstreli. On pa reče: Pšica zmage od Gospoda, pšica zmage nad Sirijo! zakaj udaril boš Sirce v Afeku, da jih pokončaš.

13:18  Nato veli: Vzemi pšice! In jih vzame. In veli kralju Izraelovemu: Udarjaj ob zemljo! In udari trikrat in obstane.

13:19  Tedaj se razsrdi mož Božji nad njim in reče: Moral bi bil udariti petkrat ali šestkrat, pa bi bil udaril Sirijo, da bi jo bil pokončal. Sedaj pa boš udaril Sirijo samo trikrat.

13:20  In ko je Elizej umrl in so ga pokopali, so vdrle plenilne čete Moabcev v deželo ob začetku leta.

13:21  In zgodi se, ko so pokopavali nekega moža, da iznenada zagledajo tako četo; in vržejo moža v grob Elizejev. In brž, ko se dotakne mož kosti Elizejevih, oživi in stopi na noge svoje.

13:22  Hazael pa, kralj Sirije, je stiskal Izraela vse Joahazove dni.

13:23  A Gospod jim je bil milosten in se jih je usmilil in se ozrl nanje zaradi zaveze svoje z Abrahamom, Izakom in Jakobom, in jih ni hotel pokončati, tudi jih ni zavrgel izpred svojega obličja do tega časa.

13:24  In Hazael, kralj Sirije, je umrl, in sin njegov, Ben-hadad, je zakraljeval na mestu njegovem.

13:25  In Joas, sin Joahazov, je dobil zopet izpod roke Ben-hadada, sinu Hazaelovega, mesta, ki jih je ta v vojni vzel iz roke Joahaza, očeta njegovega. Trikrat ga je udaril Joas in dobil nazaj mesta Izraelova.

Chapter 14

14:1  V drugem letu Joasa, sina Joahazovega, kralja v Izraelu, je zakraljeval Amazija, sin Joasa, kralja Judovega.

14:2  Petindvajset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Joadina iz Jeruzalema.

14:3  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, a ne kakor David, oče njegov, ampak ravnal se je po vsem, kar je delal njegov oče Joas.

14:4  Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah.

14:5  In ko mu je bilo kraljestvo trdno v rokah, je umoril hlapca svoja, ki sta bila ubila kralja, očeta njegovega.

14:6  Ali otrok morilcev ni usmrtil, po zapovedi Gospodovi, kakor je pisano v knjigi postave Mojzesove: Očetje naj se ne obsodijo v smrt za otroke, tudi ne otroci za očete; sleherni naj umrje za svoj greh.

14:7  On je pobil iz Edomcev v Solni dolini deset tisoč in pridobil je Selo v vojni in jo imenoval Jokteel, do današnjega dne.

14:8  Potem pošlje Amazija sporočnikov k Joasu, sinu Joahaza, sina Jehujevega, kralju Izraelovemu, rekoč: Pridi, da si pogledava v lice!

14:9  Joas pa, kralj Izraelov, pošlje k Amaziju, kralju Judovemu, in sporoči: Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k libanonskemu cedru, rekoč: Daj svojo hčer sinu mojemu za ženo! V tem je šla mimo divja zver z Libanona in je poteptala osat.

14:10  Porazil si res Edoma, in tega se je srce tvoje prevzelo. Hvali se s tem in ostani doma! Zakaj siliš v nesrečo, da padeš ti in Juda s teboj?

14:11  Ali Amazija ni hotel poslušati. Tedaj je šel gori Joas, kralj Izraelov, in pogledala sta si v lice on in Amazija, kralj Judov, v Betsemesu, ki je na Judovem.

14:12  In Juda je izgubil bitko pred Izraelom, in bežal je vsak v šator svoj.

14:13  In Joas, kralj Izraelov, ujame Amazija, kralja Judovega, sina Joasa, sinu Ahazijevega, v Betsemesu, in ko pride v Jeruzalem, podere zidove jeruzalemske od Efraimovih vrat do Vogelnih vrat, štiristo komolcev.

14:14  In vzame vse zlato in srebro in vse posode, kar se jih je našlo v hiši Gospodovi in v zakladih hiše kraljeve, tudi zastavljence, in se vrne v Samarijo.

14:15  Druge zgodbe Joasove, kar je storil, in moč njegova in kako se je bojeval z Amazijem, kraljem Judovim, ni li zapisano v knjigi, letopisov kraljev Izraelovih?

14:16  In Joas je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji s kralji Izraelovimi. In Jeroboam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

14:17  Amazija pa, sin Joasov, kralj Judov, je živel še petnajst let po smrti Joasa, sina Joahazovega, kralja izraelskega.

14:18  Druge pa zgodbe Amazijeve niso li zapisane v knjigi letopisov kraljev Judovih?

14:19  In napravili so zoper njega zaroto v Jeruzalemu; on pa je pobegnil v Lahis, in poslali so za njim v Lahis in ga tam ubili.

14:20  In so ga prinesli na konjih in pokopali v Jeruzalemu z očeti njegovimi v mestu Davidovem.

14:21  In vse ljudstvo Judovo vzame Azarija, ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja na mestu očeta njegovega Amazija.

14:22  On je zgradil Elat in ga je zopet prilastil Judi, potem ko je bil legel kralj k očetom svojim.

14:23  V petnajstem letu Amazija, sinu Joasa, kralja Judovega, je zakraljeval Jeroboam, sin Joasa, kralja Izraelovega, v Samariji in je vladal enoinštirideset let.

14:24  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih; ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sinu Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval Izraela v greh.

14:25  On je zopet pridobil Izraelu prejšnje meje od poti v Hamat do Morja v nižini, po besedi Gospoda, Boga Izraelovega, ki jo je govoril po hlapcu svojem Jonu, sinu Amitajevem, proroku, ki je bil iz Gat-heferja.

14:26  Videl je namreč Gospod prebridko stisko Izraelovo, da je uničen suženj in tudi svobodni in da ni bilo pomočnika Izraelu.

14:27  In Gospod ni bil rekel, da izbriše ime Izraelovo izpod neba; in rešil jih je po roki Jeroboama, sina Joasovega.

14:28  Kar je pa več praviti o Jeroboamu in vse, kar je storil, in moč njegova, kako se je bojeval in kako je pridobil Damask in Hamat, ki sta bila nekdaj Judova, zopet Izraelu, ni li to zapisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

14:29  In Jeroboam je legel k očetom svojim, h kraljem Izraelovim. In Zaharija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 15

15:1  V sedemindvajsetem letu Jeroboama, kralja Izraelovega, je zakraljeval Azarija, sin Amazija, kralja Judovega.

15:2  Šestnajst let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je dvainpetdeset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jekolija iz Jeruzalema.

15:3  In je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov.

15:4  Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah.

15:5  In Gospod je udaril kralja, da je bil gobav do dne smrti svoje, in prebival je v hiši posebe. Jotam pa, kraljev sin, je bil nad kraljevo hišo in je sodil ljudstvu v deželi.

15:6  Kar je pa več praviti o Azariju in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

15:7  In Azarija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem; in Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

15:8  V osemintridesetem letu Azarija, kralja Judovega, je kraljeval Zaharija, sin Jeroboamov, nad Izraelom v Samariji šest mesecev.

15:9  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor so delali očetje njegovi; ni odstopil od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela.

15:10  In Salum, sin Jabesov, je napravil zaroto zoper njega in ga je udaril vpričo ljudstva in usmrtil, in zakraljeval je na mestu njegovem.

15:11  Druge zgodbe Zaharijeve pa, glej, zapisane so v knjigi letopisov kraljev Izraelovih.

15:12  To je bila beseda Gospodova, ki jo je govoril Jehuju, rekoč: Sinovi tvoji do tretjega rodu bodo sedeli na prestolu Izraelovem. In tako se je zgodilo.

15:13  Salum pa, sin Jabesov, je zakraljeval v devetintridesetem letu Uzija, kralja na Judovem, in vladal je mesec dni v Samariji.

15:14  Kajti Menahem, sin Gadijev, je šel gori iz Tirze, in ko je prispel v Samarijo, je udaril Saluma, sina Jabesovega v Samariji, in ga ubil, pa je zakraljeval na mestu njegovem.

15:15  Druge zgodbe Salumove pa in zarota, ki jo je napravil, glej, zapisano je to v knjigi letopisov kraljev Izraelovih.

15:16  Takrat je Menahem udaril Tifsah in vse, ki so bili v njem, in njegovo pokrajino od Tirze, ker mu niso odprli vrat, zato jih je pobil, in vse njih noseče je razparal.

15:17  V devetintridesetem letu Azarija, kralja Judovega, je zakraljeval Izraelu Menahem, sin Gadijev, in vladal je deset let v Samariji.

15:18  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, vse svoje žive dni ni odstopil od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela.

15:19  In Pul, asirski kralj, pride v deželo. In Menahem je dal Pulu tisoč talentov srebra, da bi mu bil v pomoč in mu potrdil kraljestvo.

15:20  In Menahem je naložil tisti denar Izraelu, vsem premožnim možem, vsakemu možu petdeset seklov srebra, da ga da kralju asirskemu. Kralj asirski je torej šel domov in ni ostal v deželi.

15:21  Kar je pa več praviti o Menahemu in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

15:22  In Menahem je legel k očetom svojim, in Pekahija, sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

15:23  V petdesetem letu Azarija, kralja Judovega, je zakraljeval Pekahija, sin Menahemov, nad Izraelom v Samariji, in vladal je dve leti.

15:24  In delal je, kar je bilo zlo v očeh Gospodovih; ni odstopil od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi v greh zapeljeval Izraela.

15:25  In Pekah sin Remalijev, poveljnik njegov, je napravil zaroto zoper njega in ga je udaril v Samariji, v palači kraljeve hiše, z Argobom in Arjem. Ž njim pa je bilo petdeset mož iz Gileadčanov. In ko ga je ubil, je zakraljeval na mestu njegovem.

15:26  Kar pa je več praviti o Pekahiju in vse, kar je storil, glej, zapisano je v knjigi letopisov kraljev Izraelovih.

15:27  V dvainpetdesetem letu Azarija, kralja Judovega, je zakraljeval Izraelu v Samariji Pekah, sin Remalijev, in vladal je dvajset let.

15:28  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih; ni odstopil od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela.

15:29  V dneh Pekaha, kralja Izraelovega, je prišel Tiglat-pileser, kralj asirski, in je dobil Ijon in Abel-Betmako in Janoah in Kedes in Hazor in Gilead in Galilejo, vso pokrajino Neftalijevo, in odpeljal jih je ujete v Asirijo.

15:30  In Hosea, sin Elov, je sklenil zaroto zoper Pekaha, sina Remalijevega, in udaril je nanj in ga ubil in zakraljeval na mestu njegovem v dvajsetem letu Jotama, sina Uzijevega.

15:31  Druge zgodbe Pekahove in vse, kar je storil, glej, pisano je v knjigi letopisov kraljev Izraelovih.

15:32  V drugem letu Pekaha, sina Remalijevega, kralja Izraelovega, je zavladal Jotam, sin Uzija, kralja Judovega.

15:33  Petindvajset let je imel, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu, in materi njegovi je bilo ime Jeruša, hči Zadokova.

15:34  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, ravnal se je po vsem, kar je bil delal Uzija, oče njegov.

15:35  Ali višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah. On je zgradil gornja vrata pri hiši Gospodovi.

15:36  Kar je pa več praviti o Jotamu in vse, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

15:37  V tistem času je Gospod začel pošiljati zoper Judo Rezina, kralja sirskega, in Pekaha, sina Remalijevega.

15:38  In Jotam je legel k očetom svojim in je bil pokopan pri očetih svojih v mestu Davida, očeta svojega. In Ahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 16

16:1  V sedemnajstem letu Pekaha, sinu Remalijevega, je zavladal Ahaz, sin Jotama, kralja Judovega.

16:2  Dvajset let je bilo Ahazu, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in ni delal, kar bi bilo prav v očeh Gospoda, Boga njegovega, kakor oče njegov David,

16:3  temuč hodil je po poti kraljev Izraelovih, celo sina svojega je daroval, da je šel skozi ogenj, po gnusobah poganov, ki jih je Gospod pregnal izpred sinov Izraelovih.

16:4  In daroval je ter žgal kadilo na višavah in po hribih in pod vsakim zelenim drevesom.

16:5  Tedaj pride Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori zoper Jeruzalem se vojskovat; in oblegali so Ahaza, pa ga niso mogli zmagati.

16:6  V tistem času je Rezin, kralj sirski, pridobil Elat nazaj Siriji, izgnavši Jude iz Elata; in Sirci so prišli v Elat in ondi prebivajo do današnjega dne.

16:7  Ahaz pa pošlje sporočnike k Tiglat-pileserju, kralju asirskemu, rekoč: Hlapec sem tvoj in tvoj sin; pridi gori in me reši iz roke sirskega kralja in iz roke kralja Izraelovega, ki sta se vzdignila zoper mene.

16:8  In vzame Ahaz srebro in zlato, kar ga je bilo v hiši Gospodovi in v zakladih kraljeve hiše, ter pošlje darilo kralju asirskemu.

16:9  In kralj asirski mu je ugodil. In kralj asirski gre gori proti Damasku in ga zasede in prebivalce njegove odvede v Kir, Rezina pa umori.

16:10  Nato gre kralj Ahaz v Damask naproti Tiglat-pileserju, kralju asirskemu. In ko vidi oltar, ki je bil v Damasku, pošlje kralj Ahaz duhovniku Uriju podobo in posnetek tistega oltarja, po vsem, kakor je bil narejen.

16:11  In Urija duhovnik je napravil oltar; natančno po tem, kakor je bil sporočil kralj Ahaz iz Damaska, ga je izgotovil Urija duhovnik, preden je prišel kralj Ahaz iz Damaska.

16:12  In ko pride kralj iz Damaska in ogleda oltar, pristopi k njemu in daruje na njem.

16:13  In zažge svojo žgalščino in jedilno daritev in izlije pitni dar in škropi kri svoje mirovne daritve po oltarju.

16:14  Bronasti oltar pa, ki je bil pred Gospodom, prenese s pročelja hiše, izmed svojega oltarja in hiše Gospodove, in ga postavi na severni strani svojega oltarja.

16:15  In kralj Ahaz zapove Uriju duhovniku, rekoč: Na velikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev in večerno jedilno daritev in kraljevo žgalno in jedilno daritev z žgalščino vsega ljudstva v deželi in njih jedilno daritev in pitne dari; in nanj škropi vso kri žgalne daritve in vso drugo žrtveno kri; a bronasti oltar naj ostane, da se posvetujem.

16:16  Tako je storil Urija duhovnik po vsem, kar je zapovedal kralj Ahaz.

16:17  Kralj Ahaz je tudi dal odlomiti ploščine od stojal in vzeti umivalnike ž njih in sneti morje raz bronaste vole, ki so bili pod njim, in velel ga je postaviti na kamenita tla.

16:18  Tudi pokriti mostovž za sobote, ki so ga bili zgradili v hiši, in kraljev vhod zunaj, je prestavil pri hiši Gospodovi zaradi kralja asirskega.

16:19  Kar je pa več praviti o Ahazu, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

16:20  In Ahaz je legel k očetom svojim, in pokopali so ga pri očetih njegovih v mestu Davidovem. In Ezekija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

Chapter 17

17:1  V dvanajstem letu Ahaza, kralja na Judovem, je zakraljeval Hosea, sin Elov, nad Izraelom v Samariji, in vladal je devet let.

17:2  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, pa ne kakor kralji Izraelovi, ki so bili pred njim.

17:3  Zoper njega je prišel Salmaneser, kralj asirski, in Hosea mu je postal podložnik in mu dajal davek.

17:4  Ko pa je asirski kralj izvedel, da je Hosea napravil zaroto, ker je poslal sporočnikov do Soa, egiptovskega kralja, in ni prinašal davka asirskemu kralju kakor navadno leto za letom, ga je ujel in zvezanega poslal v ječo.

17:5  Tedaj je šel asirski kralj gori po vsej deželi in prispel proti Samariji ter jo je oblegal tri leta.

17:6  V devetem letu Hosea je kralj asirski dobil Samarijo in odpeljal Izraela v Asirijo in jih je naselil v Halahi in v Haborju, ob reki Gozanu, in v mestih Medov.

17:7  To pa se je zgodilo, ker so grešili sinovi Izraelovi zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, izpod oblasti Faraona, kralja egiptovskega, in ker so se bali drugih bogov

17:8  in živeli po postavah poganov, ki jih je bil Gospod pregnal pred sinovi Izraelovimi, in po postavah kraljev Izraelovih, ki so jih naredili.

17:9  In sinovi Izraelovi so skrivaj počenjali stvari, ki niso bile prave, zoper Gospoda, Boga svojega, in so si zidali višave po vseh mestih svojih, od čuvajevega stolpa do utrjenega mesta.

17:10  In postavljali so stebre s podobami in Ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom,

17:11  in tam so žgali kadilo po vseh višavah kakor poganski narodi, ki jih je bil Gospod pregnal izpred njih obličja, in delali so hudobne reči, da bi dražili Gospoda v jezo.

17:12  In služili so malikom, o čemer jim je rekel Gospod: Ne storíte take reči!

17:13  In ko je Gospod pričal proti Izraelu in proti Judi po vseh prorokih in vseh vidcih, govoreč: Obrnite se od hudih poti svojih in izpolnjujte zapovedi in postave moje soglasno z vsem zakonom, ki sem ga zapovedal očetom vašim in ki sem vam ga pošiljal po hlapcih svojih prorokih!

17:14  vendar niso poslušali, ampak zatrdili so svoj zatilnik, da je bil enak zatilniku njih očetov, ki niso verovali v Gospoda, Boga svojega.

17:15  In zaničevali so postave njegove in zavezo njegovo, ki jo je sklenil ž njih očeti, in pričevanja njegova, ki jih je pričal zoper nje, in hodeč za ničemurnostjo, so postali ničemurni in so sledili za pogani, ki so bivali okrog njih, za katere jim je Gospod ukazal, da naj ne delajo njim enako.

17:16  In so zapustili vse zapovedi Gospoda, Boga svojega, in si napravili ulite podobe, zlasti dve teleti, in naredili Ašero in so molili vso vojsko nebeško in služili Baalu.

17:17  In so darovali svoje sinove in svoje hčere, vodeč jih skozi ogenj, in se pečali z vedeževanjem in čaranjem in se prodali, da bi delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, da bi ga dražili v jezo.

17:18  In razjezil se je Gospod silno nad Izraelom in ga je odpravil izpred svojih oči, da ni ostal nihče nego sam rod Judov.

17:19  Pa tudi Juda ni izpolnjeval zapovedi Gospoda, Boga svojega, temuč živel je po postavah Izraelovih, ki so si jih naredili.

17:20  Zato je Gospod zavrgel vse seme Izraelovo, in jih je stiskal in jih dal plenilcem v roke, dokler jih ni pognal izpred obličja svojega.

17:21  Kajti odtrgal je Izraela od hiše Davidove, in postavili so za kralja Jeroboama, sina Nebatovega; in Jeroboam je odtegnil Izraela, da ni šel za Gospodom, in je povzročil, da so hudo grešili.

17:22  In sinovi Izraelovi so hodili v vseh grehih Jeroboama, ki jih je storil, in niso odstopili od njih,

17:23  dokler ni Gospod odpravil Izraela izpred obličja svojega, kakor je bil govoril po vseh svojih hlapcih prorokih. Tako je bil Izrael preseljen iz svoje dežele v Asirijo, do tega dne.

17:24  Kralj asirski pa je pripeljal ljudi iz Babela in iz Kute in iz Ave, iz Hamata in Sefarvaima in jih je razstavil po mestih samarijskih namesto sinov Izraelovih. In prilastili so si Samarijo ter prebivali v njenih mestih.

17:25  A v začetku, ko so prebivali ondi, se niso bali Gospoda; zato je Gospod poslal mednje leve, ki so jih morili.

17:26  Zatorej sporoče kralju asirskemu, rekoč: Narodi, ki si jih preselil in razstavil po mestih samarijskih, ne poznajo pravic deželnega Boga, zato je poslal leve mednje; in glej, ti jih more, ker ne poznajo pravic deželnega Boga.

17:27  Tedaj zapove kralj asirski, rekoč: Peljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih odondod privedli; ta naj gre in se ondi nastani in jih uči pravice Boga tiste dežele.

17:28  Nato pride eden duhovnikov, katere so odpeljali iz Samarije, in se nastani v Betelu ter jih uči, kako naj se boje Gospoda.

17:29  Ali vsak narod je naredil svojega boga, in postavili so jih v hiše višav, ki so jih bili Samarijani napravili, vsak narod po mestih svojih, v katerih so prebivali.

17:30  Babelski možje so namreč naredili Sukot-benota, možje iz Kuta pa so naredili Nergala, možje iz Hamata Asima,

17:31  Avljani pa so naredili Nibhaza in Tartaka, a Sefarvaimci so sežigali svoje otroke v ognju Adrameleku in Anameleku, bogovoma Sefarvaimov.

17:32  Vendar so se bali Gospoda in si postavili izmed sebe duhovnike višavam, ki so darovali zanje v hišah po višavah.

17:33  Gospoda so se sicer bali, a služili so tudi svojim bogovom po navadi narodov, izmed katerih so bili sem priseljeni.

17:34  In do današnjega dne se ravnajo po prvotni navadi: Gospoda se ne boje; tudi ne delajo po svojih postavah in naredbah, pa tudi ne po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal sinovom Jakoba, ki mu je dal ime Izrael,

17:35  s katerim je Gospod sklenil zavezo, in jim je zapovedal, govoreč: Ne bojte se drugih bogov, tudi se jim ne klanjajte, ne služite jim in ne darujte jim;

17:36  ampak Gospoda, ki vas je z veliko močjo in z iztegnjeno ramo odpeljal iz Egiptovske dežele, njega se bojte, njemu se poklanjajte in njemu darujte;

17:37  in pazite na postave in naredbe, zakon in zapoved, ki vam jih je predpisal, da jih izpolnjujete vse svoje žive dni, in ne bojte se drugih bogov;

17:38  in zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne zabite, tudi se ne bojte drugih bogov,

17:39  marveč bojte se Gospoda, Boga svojega, in on vas otme iz roke vseh sovražnikov vaših.

17:40  Toda niso poslušali, temuč so delali po svoji prvotni navadi.

17:41  Tako so se ti narodi sicer bali Gospoda, toda služili so svojim izrezanim podobam; enako delajo tudi njih otroci in njih otrok otroci do tega dne, kakor so delali njih očetje.

Chapter 18

18:1  V tretjem letu Hosea pa, sinu Elovega, kralja Izraelovega, je zakraljeval Ezekija, sin Ahaza, kralja Judovega.

18:2  Petindvajset let mu je bilo, ko je zavladal, in kraljeval je devetindvajset let v Jeruzalemu. Matere njegove ime pa je bilo Abi, hči Zaharijeva.

18:3  On je delal, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kakor je delal David, oče njegov.

18:4  On je odpravil višave in strl stebre in posekal Ašere in razdrobil bronasto kačo, ki jo je bil Mojzes naredil; zakaj do tega časa so ji žgali kadilo sinovi Izraelovi; in imenoval jo je Nehuštan.

18:5  On je upal v Gospoda, Boga Izraelovega, da ni bilo za njim njemu podobnega med vsemi kralji Judovimi, tudi ne med tistimi, ki so bili pred njim.

18:6  Kajti oklepal se je Gospoda, ni se umaknil, hodeč za njim, temuč izpolnjeval je zapovedi njegove, ki jih je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

18:7  In Gospod je bil ž njim: kamor koli se je obrnil, je uspešno ravnal. Uprl se je tudi kralju asirskemu in mu ni služil.

18:8  On je udaril Filistejce tja do Gaze in njeno pokrajino od čuvajevega stolpa do utrjenega mesta.

18:9  Zgodi se pa v četrtem letu kralja Ezekija, ki je bilo sedmo leto Hosea, sinu Ela, kralja Izraelovega, da pride Salmaneser, kralj asirski, gori zoper Samarijo in jo oblega.

18:10  In dobili so jo ob koncu tretjega leta; v šestem letu Ezekija, ki je bilo deveto leto Hosea, kralja Izraelovega, je bila dobljena Samarija.

18:11  In kralj asirski je odpeljal Izraelce v Asirijo in jih naselil v Halahu in Haborju, ob reki Gozanu, in v mestih Medov,

18:12  zato ker niso poslušali glasu Gospoda, Boga svojega, in so prelomili njegovo zavezo, vse, kar je zapovedal Mojzes, služabnik Gospodov, ne hoteč tega ne slišati, ne delati.

18:13  A v štirinajstem letu kralja Ezekija pride Senaherib, kralj asirski, gori zoper vsa utrjena mesta na Judovem ter jih pridobi.

18:14  In Ezekija, kralj Judov, pošlje h kralju asirskemu v Lahis in sporoči: Pregrešil sem se! Kreni od mene; kar mi naložiš, hočem nositi. In kralj asirski določi Ezekiju, kralju Judovemu, tristo talentov srebra in trideset talentov zlata.

18:15  In Ezekija mu je dal vse srebro, ki se je našlo v hiši Gospodovi in v zakladih kraljeve hiše.

18:16  V tem času je Ezekija odrezal zlato od durnic hiše Gospodove in od podbojev, ki jih je bil sam dal prevleči, in ga je dal kralju asirskemu.

18:17  In kralj asirski je poslal iz Lahisa Tartana in Rabsarisa in Rabsaka h kralju Ezekiju proti Jeruzalemu z mnogoštevilno vojsko. In šli so gori in dospeli pred Jeruzalem. In ko so prišli gori, se ustavijo pri vodovodu zgornjega ribnika, ki je ob poti valjalčeve njive,

18:18  in kličejo kralja. Tedaj pridejo ven k njim Eljakim, sin Hilkijev, ki je bil nad dvorcem, in Sebna pisar in Joah, sin Asafov, letopisec.

18:19  In Rabsak jim reče: Povejte vendar Ezekiju: Tako pravi kralj veliki, kralj asirski: Kakšno upanje je to, na katero se zanašaš?

18:20  Praviš: Dosti je sveta in moči za vojskovanje – a prazna beseda je to. V koga torej upaš, da si se mi uprl?

18:21  Glej, se li mar zanašaš na palico iz nalomljenega trsta, na Egipt? katera se mu, kadar se kdo nasloni nanjo, zadere v roko in jo prebode. Tako je Faraon, egiptovski kralj, vsem, ki stavijo upanje vanj.

18:22  Ako mi pa porečete: V Gospoda, Boga svojega, upamo – ni li on tisti, čigar višave in oltarje je Ezekija odpravil in je velel Judi in Jeruzalemu: Molite pred tem oltarjem v Jeruzalemu!

18:23  Sedaj torej, pravim, stavi z gospodom mojim, s kraljem asirskim: dam ti dvakrat tisoč konj, ako boš imel jezdecev, da jih posadiš nanje!

18:24  Kako bi mogel zavrniti le enega voditelja izmed najmanjših služabnikov gospoda mojega? A ti se zanašaš na Egipt zaradi voz in konjikov!

18:25  Sem li mar sedaj brez Gospoda prišel gori zoper ta kraj, da ga pogubim? Gospod mi je velel: Idi gori zoper to deželo in pogubi jo!

18:26  Tedaj reče Eljakim, sin Hilkijev, in Sebna in Joah Rabsaku: Govóri, prosim, hlapcem svojim po sirsko, saj razumemo; in ne govori nam po judovsko, ker sliši ljudstvo, ki je na zidovju.

18:27  Ali Rabsak jim reče: Me je li h gospodu tvojemu in k tebi poslal gospod moj, da naj govorim besede te? Ali ne k onim možem, ki sede po zidovju, da jedo blato svoje in pijo vodo svojo z vami vred?

18:28  Rabsak torej se ustopi in zavpije z glasom velikim po judovsko in govori takole: Čujte besede velikega kralja, kralja asirskega!

18:29  Tako pravi kralj: Naj vas ne prekani Ezekija, kajti ne bo vas mogel oteti iz roke njegove!

18:30  In ne pregovóri vas Ezekija, da bi upali v Gospoda, govoreč: Gotovo nas otme Gospod, in to mesto ne bo dano kralju asirskemu v roko!

18:31  Ne poslušajte Ezekija; kajti tako pravi kralj asirski: Pogodite se z menoj za mir in pridite k meni; tako jejte vsak svoje trte sad in svoje smokve sad in pijte vsak svojega vodnjaka vodo,

18:32  dokler ne pridem in vas vzamem v deželo, podobno vaši deželi, v deželo, kjer je obilo žita in vina, kruha in vinogradov, oljk in medú, da boste živeli in ne umrli. Ne poslušajte Ezekija, ko vas zapeljuje, govoreč: Gospod nas otme.

18:33  Ali je rešil kateri bogov drugih narodov deželo svojo iz roke kralja asirskega?

18:34  Kje so bogovi Hamata in Arpada? kje so bogovi Sefarvaima, Hene in Ive? so li mar rešili Samarijo iz moje roke?

18:35  Kateri so med vsemi bogovi teh dežel, ki so deželo svojo oteli iz roke moje? da bi Gospod otel Jeruzalem iz roke moje!

18:36  Ljudstvo je pa molčalo, in niso mu odgovorili ničesar, zakaj kraljev ukaz je velel: Ne odgovarjajte mu!

18:37  Pride torej Eljakim, Hilkijev sin, ki je bil nad dvorcem, in Sebna, pisar, in Joah, Asafov sin, letopisec, k Ezekiju z raztrgano obleko, in naznanijo mu besede Rabsakove.

Chapter 19

19:1  In ko je to slišal kralj Ezekija, si je raztrgal oblačila in pokril se je z raševino in šel v hišo Gospodovo.

19:2  In pošlje Eljakima, načelnika dvorca, in Sebna, pisarja, ter starejšine duhovnikov, pokrite z raševino, k proroku Izaiju, sinu Amozovemu.

19:3  In ti mu reko: Tako pravi Ezekija: Dan stiske in strahovanja in zasramovanja je ta dan; kajti otroci so prišli do poroda, a moči ni za porod.

19:4  Morda bo slišal Gospod, Bog tvoj, vse besede Rabsakove, s katerimi ga je poslal kralj asirski, gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal Gospod, Bog tvoj. Zato povzdigni molitev za ostanke, kar jih še je.

19:5  Ko so torej prišli hlapci Ezekija kralja k Izaiju,

19:6  jim reče Izaija: Tako povejte gospodu svojemu: Tako pravi Gospod: Ne boj se zaradi tistih besed, ki si jih slišal, ki so me ž njimi preklinjali hlapci kralja asirskega!

19:7  Glej, jaz mu vdahnem duha, da bo slišal glas in se vrnil v deželo svojo, in storim, da pade od meča v deželi svoji.

19:8  In ko se vrne Rabsak, najde kralja asirskega v boju zoper Libno; slišal je bil namreč, da se je umaknil od Lahisa.

19:9  V tem zasliši, da pravijo o Tirhaku, kralju v Etiopiji: Glej, prišel se je vojskovat zoper tebe! In pošlje zopet sporočnikov k Ezekiju z ukazom:

19:10  Tako govorite Ezekiju, kralju Judovemu, in recite: Naj te ne vara Bog tvoj, ki staviš nanj upanje, govoreč: Jeruzalem ne bo dan v roko kralja asirskega.

19:11  Glej, sam si slišal, kaj so storili kralji asirski vsem drugim deželam, pokončavši jih docela, in ti bi se otel?

19:12  Ali so bogovi narodov oteli tiste, ki so jih pogubili očetje moji, Gozana in Harana in Rezefa in sinove Edena, ki so bili v Telasarju?

19:13  Kje je kralj hamatski in kralj arpadski in kralj mesta Sefarvaima in Hene in Ive?

19:14  In ko Ezekija prejme pismo iz roke sporočnikov in ga prebere, gre gori v hišo Gospodovo in ga razgrne pred Gospodom.

19:15  In molil je Ezekija pred Gospodom, govoreč: O Gospod, Bog Izraelov, ki stoluješ nad kerubi, ti si Bog, ti edini vsem kraljestvom na zemlji, ti si ustvaril nebesa in zemljo!

19:16  Nagni uho svoje, Gospod, in poslušaj, odpri oči svoje, Gospod, in poglej! In poslušaj besede Senaheriba, s katerimi ga je poslal sramotit Boga živega!

19:17  Res je, Gospod, opustošili so kralji asirski one narode in njih dežele

19:18  in so pometali njih bogove v ogenj, zakaj niso bili bogovi, ampak rok človeških delo, les in kamen; zato so jih pogubili.

19:19  Sedaj torej, Gospod, Bog naš, reši nas, prosim, iz roke njegove, da naj spoznajo vsa kraljestva na zemlji, da si ti Gospod Bog, ti edini.

19:20  Tedaj pošlje Izaija, sin Amozov, k Ezekiju in sporoči: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Kar si molil k meni spričo Senaheriba, kralja asirskega, sem slišal.

19:21  To je beseda, ki jo je govoril Gospod o njem: Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska, za teboj maje glavo hči jeruzalemska.

19:22  Koga si sramotil in preklinjal? in zoper koga si zagnal svoj glas in ošabno povzdignil svoje oči? Zoper Svetnika Izraelovega!

19:23  Po poslancih svojih si sramotil Gospoda, ko si govoril: Z množico svojih voz sem prišel na vrh gorá, do najvišje strani Libanona; in posekam visoke cedre njegove in najboljše ciprese njegove; vstopim tudi v najdaljnejše prenočišče njegovo, v gaj na vrtu njegovem.

19:24  Jaz sem kopal in izpil tuje vodnjake, in s stopalom nog svojih hočem posušiti vse egiptovske reke.

19:25  A nisi li slišal, da sem jaz to napravljal od zdavnaj in snoval od starih časov? Sedaj sem storil, da je prišlo to, da rušiš utrjena mesta v kupe razvalin.

19:26  Zato so bili njih prebivalci slabotnih rok, prestrašeni in zbegani; bili so kakor trava na polju in kakor zelenjava mehka, kakor trava na strehah in kakor žito posmojeno, preden gre v latje.

19:27  In sejo tvojo in odhod in prihod tvoj poznam, tudi divjanje tvoje zoper mene.

19:28  Ker divjanje tvoje zoper mene in lahkoživstvo tvoje je prišlo do mojih ušes, zato denem svoj obroček v tvoj nos in uzdo svojo med ustnice tvoje, in povedem te nazaj po tistem potu, po katerem si prišel. –

19:29  In to ti bodi v znamenje: to leto boste jedli, kar samo zraste, drugo leto pa, kar po tem priraste, v tretjem letu sejte in ženjite in sadite vinograde ter jejte njih sad.

19:30  In kar se od hiše Judove ohrani, kar preostane, bo zopet poganjalo korenine spodaj in rodilo sad zgoraj.

19:31  Zakaj iz Jeruzalema izide ostanek in s Sionske gore tisti, ki se bodo rešili; gorečnost Gospoda nad vojskami stori to.

19:32  Zatorej pravi tako Gospod zastran kralja asirskega: Ne pride v to mesto in pšice ne ustreli sem, tudi ščita mu ne bo stavil nasproti, ne nanašal nasipov zoper njega.

19:33  Po istem potu, po katerem je prišel, se vrne, v to mesto pa ne pride, govori Gospod.

19:34  Zakaj branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.

19:35  In zgodi se to noč, da izide angel Gospodov ter jih pobije v asirskem ostrogu sto petinosemdeset tisoč; in ko so vstali zjutraj, glej, bili so vsi tisti trupla mrtvih.

19:36  Senaherib torej, kralj asirski, se vzdigne in odide in se vrne in ostane v Ninivah.

19:37  Tam je bilo, ko se je klanjal v hiši Nisroka, boga svojega, da ga Adramelek in Sarezer, sina njegova, udarita z mečem in pobegneta v deželo Araratsko. In kraljeval je sin njegov Esar-hadon namesto njega.

Chapter 20

20:1  V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. In pride k njemu Izaija, sin Amozov, prorok, ter mu reče: Tako pravi Gospod: Oporôči za hišo svojo, kajti v kratkem umreš in ne boš živel.

20:2  Tedaj obrne Ezekija obličje v steno in moli h Gospodu, govoreč:

20:3  Ah, Gospod, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem ter delal, kar je dobro v tvojih očeh. In plakal je Ezekija, silno plakal.

20:4  In zgodi se, ko ni bil Izaija še prešel sredine mesta, da pride beseda Gospodova do njega, veleč:

20:5  Vrni se in reci Ezekiju, vojvodi ljudstva mojega: Tako pravi Gospod, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, ozdravim te; tretji dan pojdeš gori v hišo Gospodovo.

20:6  In pridenem tvojim dnem petnajst let in iz roke asirskega kralja otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.

20:7  In Izaija veli: Prinesite gručo smokev! In jo prineso ter polože na ulje, in je ozdravel.

20:8  Rekel je pa Ezekija Izaiju: Kaj je znamenje, da me Gospod ozdravi in da pojdem tretji dan gori v hišo Gospodovo?

20:9  In Izaija reče: To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo storil Gospod, kar je govoril: Naj li gre senca deset stopinj naprej ali naj gre deset stopinj nazaj?

20:10  Ezekija reče: Lahko se senca pomakne deset stopinj naprej; nočem tega, temuč naj se vrne senca deset stopinj nazaj!

20:11  In Izaija prorok je klical h Gospodu; in on je storil, da je šla senca po stopinjah, po katerih je bila šla doli na sončni uri Ahazovi, za deset stopinj nazaj.

20:12  V tistem času je poslal Berodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil Ezekija bolan.

20:13  In Ezekija jih je zaslišal in jim je razkazal vso hišo dragocenosti svojih, srebro in zlato in dišave in najboljše olje in vso orožnico svojo in vse, kar se je našlo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi, ne v vsej oblasti njegovi, da bi jim ne bil Ezekija pokazal.

20:14  Tedaj pride Izaija prorok h kralju Ezekiju ter mu reče: Kaj so rekli oni možje? in odkod so prišli k tebi? Ezekija pa reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.

20:15  In vpraša: Kaj so videli v hiši tvoji? Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo, da bi jim ne bil pokazal, v zakladih mojih.

20:16  Nato reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo Gospodovo!

20:17  Glej, dnevi pridejo, ko se odnese vse, kar je v hiši tvoji in kar so shranili očetje tvoji do tega dne, v Babilon; nič ne bo ostalo, pravi Gospod.

20:18  Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, da bodo dvorniki v gradu kralja babilonskega.

20:19  In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda Gospodova, ki si jo govoril. Še reče: Ni li tako? samo da bode mir in stanovitnost v dnevih mojih!

20:20  A druge zgodbe Ezekijeve in vsa moč njegova in kako je napravil ribnik in vodovod in napeljal vodo v mesto, ali ni zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

20:21  In Ezekija je legel k očetom svojim, in Manasej, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.

Chapter 21

21:1  Manasej je bil dvanajst let star, ko je zavladal, in vladal je petinpetdeset let v Jeruzalemu. Materi njegovi pa je bilo ime Hefziba.

21:2  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po gnusobah narodov, ki jih je Gospod izgnal pred sinovi Izraelovimi.

21:3  Zakaj zgradil je zopet višave, ki jih je bil zrušil njegov oče Ezekija, in je postavil oltarje Baalu in napravil Ašero, kakor je storil Ahab, kralj Izraelov, in poklanjal se vsej vojski nebeški in služil zvezdam.

21:4  In sezidal je oltarje v hiši Gospodovi, o kateri je bil rekel Gospod: V Jeruzalemu postavim ime svoje.

21:5  Sezidal je tudi oltarje vsej vojski nebeški na obeh dvoriščih pri hiši Gospodovi.

21:6  In svojega sina je daroval, da je šel skozi ogenj, in se je pečal z vedeževanjem in zaklinjanjem in podpiral rotilce duhov in čarodejnike: delal je mnogo hudega v očeh Gospodovih, da bi ga dražil v jezo.

21:7  Postavil je tudi rezano podobo Ašere, ki jo je bil naredil, v hiši, o kateri je Gospod rekel Davidu in Salomonu, sinu njegovemu: V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil iz vseh rodov Izraelovih, postavim ime svoje za vekomaj;

21:8  tudi ne pustim več, da bi šle noge Izraelove z zemlje, ki sem jo dal njih očetom, ako bodo le pazili, da delajo po vsem, kar sem jim ukazal, in po vsej postavi, ki jim jo je zapovedal hlapec moj Mojzes.

21:9  Ali niso poslušali; in Manasej jih je zapeljeval, da delajo, kar je hudo, bolj nego narodi, ki jih je Gospod potrebil pred sinovi Izraelovimi.

21:10  Tedaj je govoril Gospod po svojih hlapcih, prorokih, in dejal:

21:11  Ker je storil Manasej, kralj Judov, vse te gnusobe in delal krivično bolj, nego karkoli so delali Amorejci, ki so živeli pred njim, in je napeljal Judo, da tudi greši ž njegovimi maliki:

21:12  zatorej pravi tako Gospod, Bog Izraelov: Glej, jaz pripravim takšno nesrečo nad Jeruzalem in nad Judo, da mu bode, kdorkoli bo o tem slišal, zvenelo po obeh ušesih.

21:13  In potegnem čez Jeruzalem mersko vrvico samarijsko in grezilo hiše Ahabove, in izpraznim Jeruzalem, kakor če kdo obriše skledo: obrišejo in povezne.

21:14  In zavržem ostanek dediščine svoje in jih izdam v roko njih sovražnikov, in bodo v rop in v plen vsem sovražnikom svojim,

21:15  ker so delali, kar je zlo v mojih očeh, in so me dražili v jezo od dne, ko so odšli njih očetje iz Egipta, do sedaj.

21:16  In Manasej je tudi prelil veliko nedolžne krvi, dokler ni ž njo napolnil Jeruzalema od enega konca do drugega, razen svojega greha, s katerim je zapeljeval Judo v greh, da so delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

21:17  Druge zgodbe pa Manasejeve in vse, kar je storil, in greh, s katerim je grešil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

21:18  In Manasej je legel k očetom svojim in je bil pokopan na vrtu hiše svoje, na vrtu Uzovem. In zakraljeval je sin njegov Amon namesto njega.

21:19  Dvaindvajset let je bil star Amon, ko je zakraljeval, in vladal je dve leti v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Mesulemeta, hči Haruzova iz Jotbe.

21:20  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor je bil delal oče njegov Manasej.

21:21  In hodil je po vsej poti, po kateri je hodil oče njegov, služeč malikom, ki jim je služil njegov oče, in klanjajoč se jim;

21:22  Gospoda pa, Boga očetov svojih, je opustil, in ni hodil po poti Gospodovi.

21:23  In služabniki Amonovi so sklenili zaroto zoper njega in so kralja usmrtili v hiši njegovi.

21:24  A ljudstvo dežele je pobilo vse, ki so se bili zarotili zoper njega; in ljudstvo dežele je postavilo Josija, sina njegovega, za kralja na mestu njegovem.

21:25  Kar je pa več praviti o Amonu, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

21:26  In pokopali so ga v grobu njegovem na vrtu Uzovem. In Josija, sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

Chapter 22

22:1  Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jedida, hči Adajeva, iz Bozkata.

22:2  In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, in je hodil po vsej poti Davida, očeta svojega, ni se uklonil ne na desno, ne na levo.

22:3  In zgodi se v osemnajstem letu kralja Josija, da pošlje kralj Safana, sina Azaljevega, sinu Mesulamovega, pisarja, v hišo Gospodovo, veleč:

22:4  Pojdi gori k Hilkiju, velikemu duhovniku, da naj sešteje denar, kar se ga je prineslo v hišo Gospodovo, ki so ga zbrali varuhi ob vratih od ljudstva;

22:5  in naj ga izroče delovodjem, ki nadzorujejo v hiši Gospodovi, in ti naj ga dado delavcem v hiši Gospodovi, da se popravi, kar je podrtega pri hiši,

22:6  namreč tesarjem, stavbarjem in zidarjem, in da se kupi les in obsekano kamenje v popravo hiše.

22:7  A račun se ni zahteval od njih o denarju, ki se je poveril njih rokam, ker so ž njim zvesto ravnali.

22:8  In Hilkija, veliki duhovnik, je rekel Safanu pisarju: Knjigo postave sem našel v hiši Gospodovi. In Hilkija da knjigo Safanu, in ta jo je bral.

22:9  In Safan pisar pride h kralju in mu sporoči in reče: Hlapci tvoji so izsuli denar, kar se ga je našlo v hiši Gospodovi, in so ga dali v roke delovodjem, ki nadzorujejo v hiši Gospodovi.

22:10  Dalje naznani Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

22:11  Ko pa kralj sliši besede knjige postave, raztrga oblačila svoja.

22:12  In kralj zapove Hilkiju, duhovniku, in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Akborju, sinu Mihajevemu, in Safanu pisarju in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

22:13  Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za ljudstvo in za vse Judovo o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd Gospodov, ki se je vnel zoper nas, ker niso očetje naši poslušali besed te knjige, da bi delali po vsem, kar nam je v njej predpisano.

22:14  Tedaj so šli Hilkija, duhovnik, Ahikam, Akbor, Safan in Asaja k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sina Tikvaja, sina Harhasovega, varuha oblačilnice (ona je pa stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo.

22:15  Ona jim pa reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

22:16  Tako pravi Gospod: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse besede tiste knjige, ki jo je čital kralj Judov,

22:17  ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se bo vnel srd moj zoper ta kraj, in ne bo ugašen.

22:18  Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat Gospoda, recite tako: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, glede besed, ki si jih slišal:

22:19  Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Gospodom, ko si čul, kar sem govoril zoper ta kraj in zoper prebivalce njegove, da jih zadene opustošenje in preklinjanje, in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred menoj: zato sem tudi tebe slišal, pravi Gospod.

22:20  Zato, glej, te zberem k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj. In sporočili so ta govor kralju.

Chapter 23

23:1  Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.

23:2  In kralj gre gori v hišo Gospodovo in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski ž njim, tudi duhovniki in proroki in vse ljudstvo, mali in veliki; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši Gospodovi.

23:3  In kralj se ustopi ob stebru in stori zavezo pred Gospodom, da bo hodil za Gospodom in izpolnjeval zapovedi njegove in pričevanja njegova in postave njegove iz vsega srca in iz vse duše, da ostanejo veljavne te zaveze besede, ki so zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je stopilo v to zavezo.

23:4  In kralj zapove Hilkiju, velikemu duhovniku, in duhovnikom druge vrste in varuhom pri vratih, naj pomečejo iz templja Gospodovega vse priprave, ki so jih naredili Baalu in Ašeri in vsej vojski nebeški; in sežgal jih je zunaj Jeruzalema na Kidronskih poljanah, in njih prah so odnesli v Betel.

23:5  In odpravil je malikovalske svečenike, ki jih je bil kralj Judov postavil, da žgo kadilo na višavah po mestih Judovih in v okolišu Jeruzalema; tudi tiste, ki so žgali kadilo Baalu, solncu in mesecu, ozvezdjem in vsej vojski nebeški.

23:6  Velel je tudi odnesti Ašero iz hiše Gospodove ven za Jeruzalem k potoku Kidronu, in jo je sežgal pri potoku Kidronu in zmel v prah, in prah je raztresel po grobovih nizkega ljudstva.

23:7  In razdrl je nečistosti posvečene hiše, ki so bile pri hiši Gospodovi in so v njih ženske tkale Ašeri ogrinjala.

23:8  Velel je tudi duhovnikom iti iz mest Judovih in je oskrunil višave, kjer so bili duhovniki žgali kadilo, od Gebe do Bersebe. In podrl je višave pri vratih, ki so bile pri vhodu v vrata Jozueta, mestnega poglavarja, po levi strani, koder se gre v mesto.

23:9  Ali duhovniki višav niso smeli pristopiti gori k oltarju Gospodovemu v Jeruzalemu, jedli so samo opresnike med svojimi brati.

23:10  In oskrunil je Tofet, ki je v dolini Hinomovih sinov, da bi nihče več ne peljal sina svojega ali hčere svoje skozi ogenj, darujoč ju Molohu.

23:11  Odpravil je tudi konje, ki so jih bili kralji Judovi postavili solncu, proti vhodu v hišo Gospodovo, poleg hrama dvornika Natanmeleka, ki je bival v Parvarimu, in solnčne vozove je sežgal z ognjem.

23:12  Oltarje pa, ki so bili na strehi gornje izbe Ahazove in so jih napravili kralji Judovi, in oltarje, katere je naredil Manasej na obeh dvoriščih hiše Gospodove, je zrušil kralj in pometal odondod, in njih prah je stresel v potok Kidron.

23:13  In višave pred Jeruzalemom, ki so bile na desni strani Gore pogube in jih je bil Salomon, kralj Izraelov, zgradil Astoreti, grdobi Sidoncev, in Kamosu, grdobi Moabcev, in Milkomu, gnusobi sinov Amonovih, je oskrunil kralj.

23:14  In strl je stebre s podobami in posekal Ašere, njih mesta pa je napolnil s človeškimi kostmi.

23:15  Enako je tudi porušil oltar v Betelu in višavo, ki jo je napravil Jeroboam, sin Nebatov, ki je napotil Izraela v greh, tisti oltar in višavo je porušil; in sežgal je višavo in jo strl v prah, sežgal tudi Ašero.

23:16  In Josija se ozre in zagleda grobe, ki so bili ondi v gori, in pošlje in vzame kosti iz grobov ter jih sežge na oltarju in ga oskruni po besedi Gospodovi, katero je zaklical mož Božji, napovedujoč te reči.

23:17  Nato vpraša: Kakšno je tu nadgrobno znamenje, ki ga vidim? In mestni možje mu reko: Grob je moža Božjega, ki je prišel z Judovega in zaklical te reči, ki si jih storil, zoper oltar betelski.

23:18  In veli: Naj leži, nihče ne gani njegovih kosti! Tako so ostale nedotaknjene kosti njegove in kosti proroka, ki je bil prišel iz Samarije.

23:19  Tudi vse hiše višav, kar jih je bilo po mestih samarijskiln, katere so napravili kralji Izraelovi, da dražijo Gospoda, je Josija odpravil in ž njimi storil prav tako, kakor je bil storil v Betelu.

23:20  In daroval je vse duhovnike višav, ki so bili ondi, na oltarjih in je žgal človeške kosti na njih. Potem se vrne v Jeruzalem.

23:21  Tedaj zapove kralj vsemu ljudstvu, rekoč: Praznujte pasho Gospodu, Bogu svojemu, kakor je pisano v tej knjigi zaveze.

23:22  Gotovo se ni praznovala taka pasha od dni sodnikov, ki so sodili Izraela, pa tudi ne v dnevih kraljev Judovih in kraljev Izraelovih;

23:23  temuč v osemnajstem letu kralja Josija se je praznovala ta pasha Gospodu v Jeruzalemu.

23:24  Vrhutega je Josija iztrebil tudi rotilce mrtvih in čarodejnike in hišne bogove, malike in vse grdobe, kar se jih je zalotilo v deželi Judovi in v Jeruzalemu, da uveljavi besede postave, pisane v knjigi, ki jo je našel duhovnik Hilkija v hiši Gospodovi.

23:25  In ni ga bilo njemu podobnega kralja pred njim, ki bi se bil preobrnil h Gospodu iz vsega srca in iz vse duše in iz vse moči svoje, po vsej postavi Mojzesovi, tudi za njim ni vstal nobeden njemu enak.

23:26  Vendar se Gospod ni odvrnil od togote velike jeze svoje, v kateri se je vnel srd njegov zoper Judo, zaradi vsega draženja, s katerim ga je bil dražil Manasej.

23:27  In Gospod je rekel: Odpravim tudi Judo izpred obličja svojega, kakor sem odpravil Izraela, in zavržem mesto to, ki sem si ga izvolil, Jeruzalem, tudi hišo, za katero sem rekel: Ime moje bode ondi.

23:28  Kar je pa več praviti o Josiju in vse, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

23:29  V dnevih njegovih je šel gori Faraon Neko, kralj egiptovski, zoper kralja asirskega na reko Evfrat; njemu je šel Josija nasproti; Neko pa ga je umoril v Megidu, ko ga je bil videl.

23:30  In hlapci njegovi so ga mrtvega odpeljali iz Megida in ga pripeljali v Jeruzalem ter pokopali v grobu njegovem. In ljudstvo dežele je vzelo Joahaza, sina Josijevega, in so ga pomazilili ter postavili za kralja namesto očeta njegovega.

23:31  Triindvajset let je bilo Joahazu, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece v Jeruzalemu. Materi njegovi je bilo ime Hamutala, hči Jeremijeva, iz Libne.

23:32  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po vsem, kar so delali očetje njegovi.

23:33  In Faraon Neko ga je dejal v spone v Ribli, v hamatski pokrajini, da ne bi več kraljeval v Jeruzalemu; in naložil je deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata.

23:34  In Faraon Neko je postavil Eljakima, sina Josijevega, za kralja namesto Josija, očeta njegovega, in premenil mu je ime v Jojakima. Joahaza pa je vzel s seboj; in ta je prišel v Egipt in je tam umrl.

23:35  In Jojakim je dal srebro in zlato Faraonu; toda naložil je doklade deželi, da bi dala tisti denar po Faraonovem povelju: izterjal je srebra in zlata od ljudstva v deželi, od vsakega po cenitvi njegovi, da plača Faraonu Neku.

23:36  Jojakim je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Zebida, hči Pedajeva iz Rume.

23:37  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po vsem, kar so bili delali očetje njegovi.

Chapter 24

24:1  V dnevih njegovih je prišel gori Nebukadnezar, kralj babilonski, in Jojakim mu je postal podložnik za tri leta; potem se je odvrnil in se mu uprl.

24:2  In Gospod je poslal zoper njega trume Kaldejcev in trume Sircev in trume Moabcev in trume Amonovih sinov, poslal jih je zoper Judo, da ga pogube, po besedi Gospodovi, ki jo je govoril po hlapcih svojih, prorokih.

24:3  Zares po povelju Gospodovem je to prišlo nad Judo, da jih odpravi izpred obličja svojega, zaradi grehov Manasejevih, za vse, kar je storil;

24:4  pa tudi za nedolžno kri, ki jo je prelil, zakaj napolnil je Jeruzalem z nedolžno krvjo. In Gospod ni hotel odpustiti.

24:5  Kar je pa več praviti o Jojakimu in vse, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

24:6  In legel je Jojakim k očetom svojim, in Jojahin, sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

24:7  A kralj egiptovski ni šel več ven iz dežele svoje, zakaj kralj babilonski je zavzel vse od potoka Egiptovskega do reke Evfrata, kar je bilo kralja egiptovskega.

24:8  Osemnajst let je bil star Jojahin, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece v Jeruzalemu. Materi njegovi je bilo ime Nehusta, hči Elnatanova iz Jeruzalema.

24:9  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal oče njegov.

24:10  V tistem času so prišli hlapci Nebukadnezarja, kralja babilonskega, gori proti Jeruzalemu, in mestu je nastalo obleganje.

24:11  In Nebukadnezar, kralj babilonski, je dospel k mestu, ko so ga hlapci njegovi oblegali.

24:12  Jojahin pa, kralj Judov, je šel iz mesta h kralju babilonskemu, on in mati njegova, hlapci njegovi, knezi in dvorniki njegovi; in kralj babilonski ga je sprejel kot jetnika v osmem letu svojega kraljevanja.

24:13  In odnesel je odondod vse zaklade hiše Gospodove in zaklade kraljeve hiše in razbil vse posode zlate, ki jih je napravil Salomon, kralj Izraelov, v templju Gospodovem, kakor je bil govoril Gospod.

24:14  In preselil je v ujetništvo ves Jeruzalem in vse kneze in vse hrabre junake, deset tisoč ujetnikov, tudi vse kovače in ključalničarje; nikogar ni ostalo, samo nekaj ubožnega ljudstva.

24:15  In odpeljal je Jojahina v Babilon, tudi mater kraljevo in žene kraljeve in dvornike njegove in deželne prvake je odpeljal v ujetništvo iz Jeruzalema v Babilon.

24:16  In vse vojščake, sedem tisoč, in ključalničarje in kovače, en tisoč, vse krepke in za vojno sposobne je kralj babilonski odpeljal ujete v Babilon.

24:17  In kralj babilonski je postavil Matanija, strica Jojahinovega, za kralja namesto njega, premenivši mu ime v Zedekija.

24:18  Zedekija je bil enaindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu. Materi njegovi je bilo ime Hamutala, hči Jeremijeva iz Libne.

24:19  In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal Jojakim.

24:20  Zakaj vsled jeze Gospodove se je tako godilo z Jeruzalemom in z Judo, dokler jih ni zavrgel izpred obličja svojega. In Zedekija se je uprl kralju babilonskemu.

Chapter 25

25:1  Zgodi se pa v devetem letu kraljevanja njegovega, deseti dan desetega meseca, da pride Nebukadnezar, kralj babilonski, in vsa vojska njegova zoper Jeruzalem in se utabori proti njemu. In naredili so obležne ogradbe okrog njega.

25:2  In mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Zedekija.

25:3  Deveti dan četrtega meseca je bila huda lakota v mestu, in ni bilo kruha za ljudstvo dežele.

25:4  Tedaj je bilo mesto predrto, in vsi vojščaki so pobegnili po noči skozi vrata med dvojnim zidom, ki so bila poleg kraljevega vrta (Kaldejci pa so oblegali mesto kroginkrog); in kralj je šel po poti proti nižini.

25:5  Ali vojska Kaldejcev se drevi za kraljem in ga dohiti na planjavah ob Jerihu; vsa vojska njegova pa se je bila razkropila od njega.

25:6  Tedaj ujamejo kralja ter ga pripeljejo gori h kralju babilonskemu v Riblo; in izrekli so sodbo nad njim.

25:7  In poklali so sinove Zedekijeve njemu pred očmi, potem so mu oslepili oči ter ga zvezali z dvema bronastima verigama in ga odpeljali na Babilonsko.

25:8  Potem pride sedmi dan petega meseca, ko je bilo devetnajsto leto kralja Nebukadnezarja, kralja babilonskega, Nebuzaradan, glavar telesne straže, služabnik kralja babilonskega, v Jeruzalem,

25:9  in požge hišo Gospodovo in hišo kraljevo in vse hiše v Jeruzalemu, namreč vsako večjo hišo požge z ognjem.

25:10  In vsa vojska Kaldejcev, kar je je bilo z glavarjem straže, poruši zidove jeruzalemske okroginokrog.

25:11  Preostanek ljudstva pa, kar ga je ostalo v mestu, in uskoke, ki so odpadli h kralju babilonskemu, in ostanek množice odpelje ujete Nebuzaradan, glavar telesne straže.

25:12  Samo iz najubožnejših ljudstva jih je pustil ondi glavar straže, da naj bodo vinogradniki in kmetovalci.

25:13  In bronasta stebra, ki sta bila v hiši Gospodovi, in stojala in bronasto morje, ki je bilo v hiši Gospodovi, so razbili Kaldejci ter odnesli njih bron v Babilon.

25:14  Tako tudi lonce, lopate, utrinjače in torila in vse bronasto orodje, s katerim se je opravljala služba, so odnesli.

25:15  Tudi ponve in čaše, kar je bilo od zlata, v zlatu, kar od srebra, v srebru je vzel glavar telesne straže.

25:16  Tista dva stebra, eno morje in stojala, ki jih je bil napravil Salomon za hišo Gospodovo; tehtati ni bilo mogoče brona od vseh teh priprav.

25:17  Višina enega stebra je bila osemnajst komolcev in glavič na njem je bil iz brona, in višina glaviča je bila tri komolce z mrežastim delom in granatnimi jabolki na glaviču kroginkrog, vse iz brona; in enako tem je imel drugi steber na glaviču.

25:18  In glavar telesne straže je vzel Seraja, prvega duhovnika, in Zefanija, drugega duhovnika, in tri čuvaje pri vratih;

25:19  iz mesta pa je vzel enega dvornika, ki je bil postavljen nad vojščaki, in pet mož izmed tistih, ki so bili kralju najbližji in so se našli v mestu, in pisarja, vojnega poveljnika, ki je nabiral vojsko iz deželnega ljudstva, in šestdeset mož iz deželnega ljudstva, ki so se našli v mestu:

25:20  te je vzel Nebuzaradan, glavar telesne straže, ter jih odpeljal h kralju babilonskemu v Riblo.

25:21  In kralj babilonski jih je udaril in usmrtil v Ribli, v Hamatski deželi. Tako je bil Juda preseljen v ujetništvo iz dežele svoje.

25:22  Kar se pa tiče ljudstva, ki je ostalo v deželi Judovi, kar ga je pustil ondi Nebukadnezar, kralj babilonski, nad tem je postavil Gedalija, sina Ahikama, sinu Safanovega.

25:23  Ko so pa slišali vsi poveljniki trum, oni in njih možje, da je kralj babilonski postavil za namestnika Gedalija, pridejo v Micpo h Gedaliju, zlasti Izmael, sin Netanijev, in Johanan, sin Kareahov, in Seraja, sin Tanhumeta Netofatčana, in Jazanija, sin Maakatijev, oni s svojimi možmi.

25:24  In Gedalija priseže njim in njih možem ter jim reče: Ne bojte se hlapcev Kaldejcev; ostanite v deželi in služite kralju babilonskemu, tako vam bode dobro.

25:25  Zgodi se pa sedmega meseca, da pride Izmael, sin Netanijev, sinu Elisamovega, iz kraljevega roda, in ž njim deset mož, in udarijo Gedalija, da umrje, tudi Jude in Kaldejce, ki so bili ž njim v Micpi.

25:26  In vse ljudstvo, malo in veliko, in poveljniki trum vstanejo ter odidejo v Egipt; bali so se namreč Kaldejcev.

25:27  Zgodi se pa v tridesetem in sedmem letu ujetništva Jojahinovega, kralja Judovega, dvanajsti mesec, sedemindvajseti dan meseca, da je Evil Merodah, kralj babilonski, v letu, ko je začel kraljevati, povišal glavo Jojahina, kralja Judovega, izpeljavši ga iz ječe.

25:28  In govoril je prijazno ž njim in prestol njegov je postavil nad prestol kraljev, ki so bili ž njim v Babilonu.

25:29  In premenil mu je jetniško obleko; in je jedel kruh pred kraljem vedno, vse dni življenja svojega.

25:30  Kajti živež njegov, stalen živež mu je dajal kralj, odmerjen za vsak dan, vse dni njegovega življenja.